Helicobacter pylori
Helicobacter pylori je vrsta gramnegativnih spiralastih bakterij iz rodu Helicobacter, ki živi v našem želodcu. Okužba z bakterijo H. pylori je najpogostejša kronična okužba, razširjena po vsem svetu, ki naj bi jo imela celo več kot polovica svetovnega prebivalstva. Povzročala naj bi različne bolezni in razjede želodčne sluznice ter bila glavni vzrok za razvoj raka na želodcu.
Kako se okužba prenaša?
Natančen način prenosa okužbe še ni popolnoma pojasnjen. Najdemo jo v želodčni vsebini in blatu, zato se najverjetneje prinaša od ust do ust, preko okužene vode ali hrane, prav tako pa jo v telo vnašamo tudi z rokami preko dotikanja okuženih predmetov. V razvijajočih se predelih sveta se ljudje pogosto okužijo že v otroštvu (prenos okužbe z mame na otroka), v razvitih državah pa je okužba pogostejša v odrasli dobi.
Kakšne so posledice okužbe?
Več kot 80 % ljudi, okuženih z bakterijo, nima nobenih znakov okužbe. Okužba z agresivnejšimi sevi bakterije, njihov prekomerni razrast in prisotnost dodatnih dejavnikov (nezdrava prehrana, kajenje, alkohol, nekatera zdravila in stres) pa lahko privedejo do različnih težav in nekaterih resnih bolezni. Ugotovljeno je bilo, da je bakterija H. pylori poglavitni vzrok za nastanek kroničnih bolezni želodčne sluznice ter razjed sluznice želodca in dvanajstnika. Povezana je tudi z nastankom raka na želodcu in želodčnega limfoma MALT.
Kakšni so simptomi okužbe?
Večina okuženih ljudi nima nikakršnih bolezenskih težav, zato niti ne vedo, da so okuženi. Pri približno petini okuženih pa bakterija povzroča zdravstvene težave, med katere najpogosteje spadajo bolečine v želodcu, zgaga, občutek napihnjenosti, napenjanje, spahovanje, slabost, bruhanje, izguba teka in težave s prebavo.
Okužba s Helicobacter pylori in rak želodca
Rak želodca je v Sloveniji na šestem mestu po pogostosti rakavih obolenj. Na njegov nastanek lahko vpliva več dejavnikov tveganja, glavni vzrok pa naj bi bila okužba z bakterijo H. pylori, ki so jo odkrili pri kar 89 % vseh primerov raka želodca. Bolniki se s to bakterijo večinoma okužijo že v zgodnji mladosti. Tleča okužba povzroči kronični gastritis, po več desetletjih prikrite okužbe se lahko na želodčni sluznici razvijejo razjede, iz njih pa rak.
Kako jo diagnosticiramo?
Okužbo z bakterijo H. pylori lahko odkrijemo z invazivnimi ali neinvazivnimi metodami. En mesec pred testiranjem na okužbo bolnik ne sme jemati antibiotikov, vsaj 7–14 dni prej pa ne zaviralcev protonske črpalke.
Najpomembnejša in najzanesljivejša preiskava za potrjevanje okužbe z H. pylori je invazivna endoskopska preiskava, tj. gastroskopija, pri kateri v odvzetem tkivu odkrivamo bakterije v želodčni sluznici.
Prisotnost bakterije H. pylori pa lahko dokažemo tudi z neinvazivnimi metodami, pri katerih kot prvo izbiro uporabimo test odkrivanja prisotnosti bakterije v izdihanem zraku (urea dihalni test). Če to ni mogoče, uporabimo test dokazovanja antigena bakterije H. pylori v blatu (monoklonski test blata) ali test določanja ravni protiteles IgA in IgG proti bakteriji H. pylori v krvi (serološko testiranje krvi po metodi ELISA). Zaradi nekoliko manjše specifičnosti neinvazivnih testov za dokazovanje prisotnosti bakterije H. pylori ima kombinacija več testiranj višjo diagnostično vrednost kot posamezno testiranje.
Testiranje
Testiranje za bakterijo H. pylori še posebno priporočamo vsem, ki imajo ponavljajoče se težave z želodcem ali črevesjem. Prav tako naj bi se na prisotnost bakterije testirali svojci prvega reda bolnikov z rakom na želodcu, bolniki z anemijo zaradi pomanjkanja železa brez znanega razloga in bolniki s pomanjkanjem vitamina B 12.
V našem laboratoriju vam nudimo:
- preiskavo merjenja ravni protiteles IgA in IgG za okužbo z bakterijo H. pylori v krvi (CENA: 45,00 EUR) ter
- test določanja bakterije H. pylori v blatu (CENA: 9,00 EUR). Navodila za odvzem vzorca najdete TUKAJ.
Na odvzem krvi pridite tešči.
POMEMBNO: En mesec pred testiranjem ne smete jemati antibiotikov, vsaj 7-14 dni prej pa ne zaviralcev protonske črpalke.
Ker vemo, da je zdravje dragoceno!
