Bolezni srca in ožilja

Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti in umrljivosti po vsem svetu. Vendar pa se lahko prezgodnji smrti izognemo s preventivnimi pregledi in spremembo življenjskega sloga, to pomeni skrb za zdravo prehrano, redno vadbo, dovolj spanja in zniževanje ravni stresa.

Pogovarjali smo se z našim strokovnjakom univerzitetnim profesorjem dr. Winfriedom Märzom, direktorjem akademije SYNLAB v Nemčiji, da bi bolje razumeli te bolezni ter vlogo diagnostike pri prepoznavanju dejavnikov za njihov razvoj. Cilj pri tem je čimprejšnja diagnoza, zgodnje preprečevanje napredovanja bolezni ter, kadar je potrebno, izbor optimalnega zdravljenja.

Kaj so bolezni srca in ožilja?

Kardiovaskularne bolezni (KVB) vključujejo širok spekter bolezni, ki prizadenejo krvne žile, predvsem arterije, ali srce. Eden glavnih vzrokov za KVB je ateroskleroza. To je bolezen žilne stene, ki se pogosto kaže na več mestih in za katero so značilni odlaganje lipidov, vnetje in celična proliferacija. Ateroskleroza lahko prizadene arterije, ki oskrbujejo srce (koronarna arterijska bolezen), možgane (cerebrovaskularna bolezen) ali periferijo. Posledično je lahko prekrvavitev organov kronično (angina pektoris ali možganska ishemija) ali akutno motena (miokardni infarkt ali možganska kap).

Druga resna bolezen je srčno popuščanje, pri katerem srce ne more črpati dovolj krvi v krvni obtok. Vzroki zanjo so ateroskleroza, poškodbe s toksini, presnovne motnje, pa tudi genetski dejavniki. Druge kardiovaskularne bolezni srca so aritmije, bolezni zaklopk in anevrizme (izbokline žilne stene).

Kateri so pogosti dejavniki tveganja za KVB?

Na nekatere glavne dejavnike tveganja je mogoče vplivati, zato je dobro, da jih poznamo. To so povišane koncentracije lipoproteinov nizke gostote (LDL, najpomembnejši nosilec holesterola v krvi), visok krvni tlak (hipertenzija), kajenje ali sladkorna bolezen. Drugi dejavnik so še starost, moški spol ali genetska tveganja (pozitivna družinska anamneza zgodnje KVB). Na te dejavnike pa žal ne moremo vplivati.

Spremenljivi dejavniki tveganja so pogosto posledica neaktivnega življenjskega sloga ali nezdrave prehrane, ki vključuje visoko vsebnost dodanih sladkorjev, nasičenih maščob, soli ali predelane hrane. Drugi dejavniki tveganja so lahko debelost, sistemsko kronično vnetje in imunske motnje, psihosocialni stres, moteni vzorci spanja, osamljenost in socialna prikrajšanost, depresija, čezmerno uživanje alkohola, obstruktivna apneja v spanju, slabo zdravje zob, onesnaženost zraka ter etnična pripadnost.

Kateri so pogosti simptomi KVB?

Klinični simptomi KVB se pogosto pojavijo šele, ko dosežejo napredovale faze. Zato je pomembno, da dejavnike tveganja ter zdravje srca in ožilja redno spremljamo. Simptomi so zelo različni in seveda odvisni od specifične bolezni. Nekateri tipični in zaskrbljujoči simptomi so občutki bolečine v prsnem košu med vadbo ali med čustvenimi izzivi (to vzbuja sum na koronarno arterijsko bolezen), zasoplost (kaže na srčno popuščanje, koronarno arterijsko bolezen ali pljučno embolijo), nepravilen srčni utrip in bolečine v nogah med vadbo (kaže na periferno arterijsko bolezen).

Zakaj se pogostost KVB povečuje?

Obstaja več dejavnikov, ki spreminjajo klinično sliko KVB. Medtem ko smo bili v zadnjih desetletjih priča zmanjšanju umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni v zahodnih državah, se je ta trend nedavno obrnil v Združenih državah Amerike. Razširjenost KVB v državah z visokim dohodkom je predvsem posledica nezdravega življenjskega sloga, ki vključuje prenajedanje, debelost in pomanjkanje telesne dejavnosti. Izboljšan dostop do zdravstvene oskrbe je zmanjšal zgodnjo umrljivost, kar je povzročilo staranje prebivalstva in večjo stopnjo razširjenosti kroničnih kardiovaskularnih motenj, kot so aritmije. Poleg tega postajajo KVB vse bolj razširjene v družbah z nizkimi in srednjimi dohodki kot posledica vedenjskih in demografskih dejavnikov (uporaba tobaka, debelost, urbanizacija).

Čeprav se srčno-žilne bolezni pogosto dojemajo kot bolezni, ki prizadenejo moške, se pri ženskah pojavljajo podobno pogosto. Verjetnost, da ženska umre zaradi KVB, je desetkrat večja kot da umre zaradi raka dojke. Zato so potrebne nadaljnje raziskave kardiovaskularnih bolezni, zlasti pri ženskah. Te raziskave in zdravstvena oskrba bodo morali vključevati in obravnavati tudi edinstvene srčno-žilne zaplete po okužbi s COVID-19.

Kako zmanjšati tveganje za KVB?

V bistvu obstaja preprost odgovor: zgodnja preventiva! Večina KVB se razvije z leti in bi jih lahko z zgodnjimi pregledi preprečili. Pri tem je ključnega pomena ohranjanje zdravega življenjskega sloga, ki zajema uživanje pretežno sredozemske in rastlinske prehrane: veliko sadja in zelenjave, polnozrnate žitarice, stročnice, oreščke, nepredelano meso, perutnino in ribe. Pomembno je tudi omejiti vnos soli, nadzorovati telesno težo, redno telovaditi, se izogibati kajenju, omejiti uživanje alkohola, redno spati in redno preverjati dejavnike tveganja.

Kadar spremembe življenjskega sloga niso uspešne in je posameznik v veliki nevarnosti za razvoj bolezni, bodo morda potrebna zdravila. To lahko velja za osebe, ki trpijo za družinsko hiperholesterolemijo, to je genetska motnja presnove lipoproteinov nizke gostote (LDL), ki se slabo odziva na spremembe prehrane in običajno zahteva zdravljenje s kombinacijo zdravil za zniževanje holesterola. Nadaljnji farmakološki pristopi vključujejo uporabo zdravil za zniževanje krvnega tlaka (antihipertenzivov) ali zdravil za zniževanje krvnega sladkorja (antidiabetikov). Ko je ugotovljena potreba po terapiji jo morajo bolniki upoštevati, tudi če se počutijo ​​dobro in zdravo.

KVB so vodilni vzrok smrti po vsem svetu. Kako jih je mogoče zdraviti?

Poleg sprememb življenjskega sloga in zdravil so za zdravljenje KVB na voljo invazivni medicinski postopki. Angioplastika in stentiranje se uporabita takoj po miokardnem infarktu za ponovno odpiranje zamašenih koronarnih arterij ali pri kronični bolezni koronarnih arterij za zmanjšanje miokardne ishemije in angine pektoris. Pri hudi bolezni koronarnih arterij bo morda potrebna operacija za obvod koronarnih arterij, da se ponovno vzpostavi pretok krvi. Poškodovane srčne zaklopke je mogoče zamenjati kirurško ali s kateterizacijo. Aritmije se zdravijo s srčnimi spodbujevalniki, vstavljenimi defibrilatorji ali ablacijo nenormalnega srčnega tkiva.

Po takšnih postopkih je treba vse dejavnike tveganja strogo nadzorovati, da se napredovanje bolezni zaustavi ali upočasni. Raziskave primarne in sekundarne preventive se osredotočajo na prilagajanje terapevtskih strategij individualnim potrebam bolnikov v skladu s posebnimi algoritmi tveganja.

Kako zgodnja diagnoza pomaga pri preprečevanju in zdravljenju KVB?

Kot rečeno, se KVB zaradi dolgotrajne izpostavljenosti dejavnikom tveganja razvijajo postopoma od drugega ali tretjega desetletja življenja naprej. Ključna sta stopnja resnosti dejavnika tveganja in čas izpostavljenosti. Tveganje za KVB na primer narašča s številom pokajenih cigaret na dan in številom let kajenja. Ker je aterosklerozo kasneje težko zaustaviti, je ključnega pomena, da zgodaj prepoznamo kakršna koli tveganja za KVB, vzdržujemo zdrav način življenja in zgodaj začnemo zdravljenje, če se zdi potrebno.

Ali obstajajo najnovejši ukrepi v in vitro diagnostiki za zgodnje odkrivanje ali profiliranje tveganja KVB?

Najboljša ocena tveganja je dosežena s kombinacijo ocene nekaterih pomembnih kliničnih lastnosti, kot so starost, spol, kajenje in sladkorna bolezen ter osnovnimi laboratorijskimi vrednostmi, kot so lipoproteini nizke gostote (LDL) in lipoproteini visoke gostote (HDL), holesterol in trigliceridi. Med novejše biomarkerje spadajo natriuretični peptidi (uporabljajo se tudi za diagnozo srčnega popuščanja), srčni troponini (poškodbe srca, uporabljajo se tudi za diagnozo akutnega miokardnega infarkta), cistatin C (označevalec delovanja ledvic) ter ceramidi (bioaktivni sfingolipidi), ki so posamezno ali v kombinaciji boljši označevalci tveganja za KVB.

Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri identifikaciji genetskih dejavnikov tveganja za KVB, ki so običajno združeni v poligenske ocene tveganja in lahko izboljšajo skupno oceno tveganja ter odprejo nove poti za natančnejšo diagnostiko in zdravljenje KVB. V prihodnosti se bodo z algoritmi strojnega učenja in umetno inteligenco pojavile dodatne možnosti za zgodnje odkrivanje in profiliranje tveganja za KVB. Ti algoritvi združujejo in izkoriščajo različne diagnostične tehnologije (klinične, slikovne, presnovke in beljakovine v obtoku ter genetiko).

=> Če želite tudi vi dobiti prvi vpogled v stanje svojega srca in morebitno tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, med katere spada tudi srčno popuščanje izberite PAKET SRCE. Več o njem si lahko preberete TUKAJ.