Kompleksno medsebojno delovanje ženskih spolnih hormonov igra izredno veliko vlogo pri plodnem potencialu ženske in njenih možnosti za zanositev. Pomembna odstopanja v vrednostih posameznih hormonov nam lahko izpostavijo morebitne ovire na poti do otroka, hkrati pa nudijo tudi vpogled reproduktivno in splošno zdravstveno stanje ženske.

Pet ključnih ženskih hormonov plodnosti predstavljajo:

  • folikel stimulirajoči hormon oz. folitropin (FSH),
  • luteinizirajoči hormon oz. lutropin (LH),
  • estradiol,
  • progesteron in
  • Anti-Müllerjev hormon (AMH).

 

FSH

Naloga FSH pri ženskah je nadzor nad menstrualnim ciklom in spodbujanje folikulogeneze v jajčnikih (rast foliklov in jajčnih celic znotraj foliklov) ter izločanje estrogena, ki pripomore k zadebelitvi sluznice v maternici.

FSH v ritmičnih valovih, približno vsakih 60-120 minut, izloča hipofiza v možganih. Vrednosti FSH tako nihajo dnevno, kot tudi tekom celotnega cikla, pri čemer so najvišje tik pred nastopom ovulacije.

Idealno se vrednost FSH testira v kombinaciji z vrednostjo LH. Razmerje med obema vrednostima bi moralo biti 1:1. Pomembna odstopanja v tem razmerju lahko govorijo v prid različnim motnjam v delovanju jajčnikov.

Kdaj se testira vrednost FSH znotraj menstrualnega cikla?

+

Vrednosti FSH so najvišje tik pred nastopom ovulacije, zato je za točno izvedbo preiskave, kri potrebno oddati med 2. in 5. dnem menstrualnega cikla. V primeru večmesečne ali večletne odsotnosti menstruacije, pa dan oddaje ni pomemben.

Zakaj se uporablja testiranje vrednosti FSH pri ženskah?

+

Testiranje FSH se uporablja kot pomoč pri:

  • oceni plodne sposobnosti (zadovoljivo/nezadovoljivo delovanje jajčnikov),
  • napovedi nastopa menopavze,
  • diagnosticiranju sindroma policističnih jajčnikov (PCOS),
  • diagnosticiranju vzroka nenormalnih krvavitev (izvenciklične krvavitve).

Kateri so lahko vzroki za povišane oz. visoke vrednosti FSH?

+

  • znižana ovarijska rezerva (slabo delovanje jajčnikov),
  • obdobje perimenopavze oz. menopavze,
  • zdravljenje s hormoni,
  • nekatere vrste tumorjev na hipofizi,
  • Turnerjev sindrom.

Kateri so lahko vzroki za znižane oz. nizke ravni FSH?

+

  • izredno nizka telesna teža ali nenadna večja izguba telesne teže,
  • odsotnost ovulacije,
  • nepravilno delovanje hipofize,
  • nosečnost.

LH

Tako kot FSH, tudi LH igra pomembno vlogo pri uravnavanju menstrualnega cikla, vendar ima LH pomembno vlogo tako v folikularni fazi (do nastopa ovulacije) kot lutealni fazi cikla (po nastopu ovulacije):

V folikularni fazi cikla je njegova glavna naloga predvsem dozorevanje jajčnih celic znotraj foliklov in nato, približno na sredini cikla, sprožitev ovulacije – razpok vodilnega folikla in sprostitev jajčne celice.
V lutealni fazi cikla pa se folikel, ki je počil, preoblikuje v t.i. rumeno telesce (lat. Corpus luteum) in naloga LH je, da rumeno telesce stimulira k proizvodnji progesterona – glavnega hormona za podporo nosečnosti.

Kdaj se testira vrednost LH znotraj menstrualnega cikla?

+

V namen preverjanja ustreznosti delovanja jajčnikov, se vrednost LH, v kombinaciji s FSH, testira med 2. in 5. dnem menstrualnega cikla (folikularna faza). Idealno bi vrednosti LH in FSH morali biti v razmerju 1:1. Pomembna odstopanja v razmerju lahko govorijo v prid različnim motnjam v delovanju jajčnikov.

Vrednost LH pa lahko preverjamo tudi v kombinaciji z vrednostjo estradiola (E2) – v namen točne napovedi ovulacije.

Kdaj se uporablja testiranje vrednosti LH pri ženskah?

+

Testiranje LH se uporablja kot pomoč pri:

  • ugotavljanju vzroka neplodnosti,
  • potrditvi in/ali določitvi nastopa ovulacije,
  • diagnosticiranju vzrokov za neredno ali odsotno menstruacijo,
  • diagnosticiranju sindroma policističnih jajčnikov (PCOS),
  • potrditvi nastopa perimenopavze ali menopavze.

Kateri so lahko vzroki za povišane oz. visoke vrednosti LH?

+

  • obdobje perimenopavze oz. menopavze,
  • odsotnost ovulacije,
  • sindrom policističnih jajčnikov (PCOS),
  • Turnerjev sindrom.

Kateri so lahko vzroki za znižane oz. nizke vrednosti LH?

+

  • motnje hranjenja, podhranjenost, nizka telesna teža,
  • odsotnost ovulacije,
  • nepravilno delovanje hipofize,
  • nosečnost.

Estradiol (E2)

Estradiol predstavlja primarno obliko estrogena in opravlja več funkcij v ženskem telesu. Njegova glavna naloga je dozorevanje in nato vzdrževanje reproduktivnega sistema. Med menstrualnim ciklom povišane ravni estradiola povzročijo zorenje in sprostitev jajčne celice ter odebelitev sluznice v maternici, da se omogoči ugnezditev zarodka. V nožnici estrogen vzdržuje ustrezno debelino nožnične stene in vlažno okolje.

Kateri so lahko vzroki za znižane oz. nizke vrednosti estradiola?

+

  • menopavza,
  • motnje hranjena (anoreksija, bulimija),
  • Turnerjev sindrom in sindrom fragilnega X kromosoma,
  • avtoimuna obolenja, ki prizadenejo jajčnike,
  • primarna ovarijska insufienca (prezgodnja menopavza),
  • obsevanje/kemoterapija,
  • nepravilno delovanje hipofize,
  • hipotalamična amenoreja (npr. profesionalne športnice, ženske, ki imajo prenizek odstotek maščobe v telesu),
  • dojenje,
  • oralna kontracepcija.

Kateri so simptomi nizkih vrednosti estradiola?

+

  • občutljive prsi,
  • suha koža,
  • težave s koncentracijo,
  • nihanja razpoloženje in povečana razdražljivost,
  • nizek libido,
  • atrofija mišic v nožnici, suhost nožnice, boleči spolni odnosi (disparevnija),
  • vročinski oblivi in nočno potenje,
  • neredne/odsotne menstruacije,
  • povečanje telesne teže, zlasti maščobne obloge na trebuhu,
  • glavoboli/migrene pred oz. med menstruacijo,
  • povečana utrujenosti in težave s spanjem (nespečnost).

Kateri so lahko vzroki za povišane oz. visoke vrednosti estradiola?

+

  • hipertiroidizem (pretirano delujoča ščitnica),
  • sindrom policističnih jajčnikov (PCOS),
  • povišane vrednosti androgenih (moških) hormonov,
  • hormonska terapija,
  • povečana telesna teža oz. visok odstotek telesne maščobe,
  • visoka raven stresa (visoke ravni kortizola – stresnega hormona),
  • prekomerno uživanje alkohola,
  • neustrezno delovanje jeter (ciroza jeter).

Kateri so simptomi visokih vrednosti estradiola?

+

  • napihnjenost,
  • otečene in občutljive prsi,
  • razvoj fibrocističnih bulic v prsih,
  • zmanjšan libido,
  • neredne menstruacije,
  • izrazitejši simptomi predmenstrualnega sindroma (PMS),
  • nihanja razpoloženja,
  • glavoboli/migrene,
  • anksioznost in napadi panike,
  • povečanje telesne teže,
  • izguba las,
  • mrzle roke in/ali noge,
  • težave s spanjem, zaspanost, utrujenost,
  • težave s spominom.

Kakšna stanja so povezana z visokim estradiolom?

+

Visoke ravni estrogena so povezane z različnimi stanji. Estrogen ni nujno povzročitelj teh stanj/obolenj, lahko pa stanje oz. simptome stanja, poslabša. Sem sodijo:

  • rak dojke,
  • rak jajčnikov,
  • endometrioza,
  • inzulinska rezistenca,
  • sindrom policističnih jajčnikov (PCOS),
  • rak maternice (rak endometrija),
  • tumorji na jajčnikih in nadledvičnih žlezah.

Kdaj se testira vrednost estradiola znotraj menstrualnega cikla?

+

Vrednosti estradiola se skupaj s FSH in LH testirajo v začetku menstrualnega cikla, med 2. in 5. dnem.

Zakaj se uporablja testiranje vrednosti estradiola pri ženskah?

+

Vrednosti estradiola odražajo ustrezno/neustrezno delovanje jajčnikov in zdravniku specialistu pomagajo pri identificiranju vzrokov različnih motenj menstrualnega cikla. Testiranje vrednosti estradiola v kombinaciji z LH nam omogoča še bolj natančno določitev nastopa ovulacije, predvsem v postopkih zunajtelesne oploditve.  

Progesteron

Progesteron, kot že njegovo ime pove (pro = za, gestacija = nosečnost), predstavlja najpomembnejši hormon za podporo nosečnosti. Ima izredno pomemben vpliv na pripravo in preoblikovanje sluznice maternice, da ta lahko sprejme zarodek in poskrbi zanj.

Nizke ravni progesterona lahko vplivajo tako na menstrualni cikel kot na plodno sposobnost. Progesteron pomaga ustvarjati optimalno okolje v maternici za zarodek. Ko so ravni progesterona nizke, se zarodek težje ugnezdi, razvije in raste.

Za izločanje progesterona in zagotavljanje ustreznih vrednosti, je v začetku odgovorno rumeno telesce (lat. Corups luteum), ki nastane po ovulaciji in razpoku folikla, od 8. tedna nosečnosti dalje, pa proizvodnjo prevzame posteljica oz. placenta. V primeru odsotnosti nosečnosti, vrednost progesterona upade in sluznica v maternici se odlušči ter izloči (menstruacija).

Kdaj v menstrualnem ciklu se testira vrednost progesterona?

+

Progesteron se v namen potrditve nastopa ovulacije in ugodnih pogojev za zanositev, testira 21. oz. 22. dan menstrualnega cikla. Prilagoditve so potrebne v primeru neobičajno krajšega ali daljšega menstrualnega cikla ženske.

Zakaj se uporablja testiranje vrednosti progesterona pri ženskah?

+

Testiranje progesterona se uporablja kot pomoč pri:

  • ugotavljanju/potrditvi nastopa ovulacije,
  • diagnosticiranju vzrokov neplodnosti,
  • diagnosticiranju spontanega splava ali zunajmaternične nosečnosti,
  • ocenjevanju rizične nosečnosti in potreb po uvedbi progesteronske terapije,
  • diagnosticiranju vzrokov nenormalnih krvavitev iz maternice,
  • diagnosticiranju motenj v delovanju nadledvične žleze.

Kaj lahko povzročijo nizke ravni progesterona?

+

  • neredne/odsotne menstruacije,
  • neobičajno kratek ali dolg menstrualni cikel,
  • krvave izcedke/neobičajne krvavitve iz maternice,
  • spontane splave/izgube nosečnosti.

Kateri so znaki/simptomi nizkega progesterona?

+

  • nizek libido,
  • vročinski oblivi,
  • migrene ali glavoboli,
  • pridobivanje na telesni teži,
  • depresija, tesnoba ali druge spremembe razpoloženja,
  • odsotnost menstrualnega ciklusa,
  • krvavi izcedki/krvavitve pred nastopom menstruacije,
  • nihanja ravni krvnega sladkorja.

Kateri so znaki/simptomi visokega progesterona?

+

Četudi visoke ravni progesterona ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, lahko ženska vseeno občuti nekatere znake oz. simptome:

  • nihanje telesne teže,
  • povečana utrujenost, zaspanost,
  • omotica, vrtoglavica,
  • slabost/bruhanje,
  • napihnjenost,
  • boleče/napete prsi,
  • nelagodje/bolečine v nogah,
  • povečano zadrževanje vode v telesu,
  • spremembe v libidu.

AMH

Anti-Müllerjev hormon igra pomembno vlogo pri oblikovanju spolnih organov v embrionalni fazi razvoja. Pri zarodkih moškega spola, se že v zgodnji nosečnosti, prične izločati v Sertolijevih celicah mod in tako zavre razvoj Müllerjevih vodov, ki pri zarodkih ženskega spola, vodijo v nastanek maternice, jajcevodov in jajčnikov.

Pri dekletih AMH-ja ni mogoče zaznati vse do nastopa pubertete, namreč v krvni obtok ga pričnejo izločati t.i. antralni folikli v jajčnikih, ki se pojavijo šele ob nastopu menstrualnega cikla. Več kot je foliklov v jajčnikih, višja je vrednost AMH-ja. Ko se zaloga v jajčnikih povsem izčrpa in ženska vstopi v menopavzo, vrednost AMH-ja v krvnem obtoku zopet postane nezaznavna.

Kdaj v menstrualnem ciklu se lahko testira vrednost AMH-ja?

+

Vrednost AMH-ja sicer fiziološko nekoliko niha iz cikla v cikel, vendar splošno gledano, ostaja precej enakomerna in tako predstavlja zanesljivo orodje za ocenjevanje zaloge v jajčnikih. Ženska lahko svoje vrednosti testira kadarkoli, v katerem koli delu menstrualnega cikla, kot tudi ob odsotnosti menstrualnih ciklov (npr. PCOS, obdobje perimenopavze ali menopavze) in med uživanjem oralnih kontraceptivov.

Zakaj se uporablja testiranje vrednosti Anti-Müllerjevega hormona ?

+

Testiranje AMH-ja se uporablja za pomoč pri:

  • oceni plodnega potenciala ženske (zaloga jajčnih celic v jajčnikih),
  • oceni odziva jajčnikov na hormonsko stimulacijo v IVF postopku,
  • diagnosticiranju sindroma policističnih jajčnikov (PCOS),
  • napovedi nastopa menopavze/potrditvi nastopa menopavze.

Interpretacija rezultatov hormonskega testiranja mora biti narejena s strani ginekologa oz. specialista na področju reprodukcije, ki skupaj z ultrazvočno diagnostiko in ginekološko anamnezo oceni reproduktivno in splošno zdravstveno stanje ženske.

 

Avtor: Maja Henigman, IVF koordinator klinike Unica

 

Viri:

Holesh, J. E., Bass, A. N., & Lord, M. (2022). Physiology, Ovulation. In StatPearls. StatPearls Publishing.

Das, N., & Kumar, T. R. (2018). Molecular regulation of follicle-stimulating hormone synthesis, secretion and action. Journal of molecular endocrinology, 60(3), R131–R155. https://doi.org/10.1530/JME-17-0308

Racoubian, E., Aimagambetova, G., Finan, R. R., & Almawi, W. Y. (2020). Age-dependent changes in anti-Müllerian hormone levels in Lebanese females: correlation with basal FSH and LH levels and LH/FSH ratio: a cross-sectional study. BMC women's health, 20(1), 134. https://doi.org/10.1186/s12905-020-00998-4

MacLean, J. A., 2nd, & Hayashi, K. (2022). Progesterone Actions and Resistance in Gynecological Disorders. Cells, 11(4), 647. https://doi.org/10.3390/cells11040647

Bedenk, J., Vrtačnik-Bokal, E., & Virant-Klun, I. (2020). The role of anti-Müllerian hormone (AMH) in ovarian disease and infertility. Journal of assisted reproduction and genetics, 37(1), 89–100. https://doi.org/10.1007/s10815-019-01622-7

Shrikhande, L., Shrikhande, B., & Shrikhande, A. (2020). AMH and Its Clinical Implications. Journal of obstetrics and gynaecology of India, 70(5), 337–341. https://doi.org/10.1007/s13224-020-01362-0

Taraborrelli S. (2015). Physiology, production and action of progesterone. Acta obstetricia et gynecologica Scandinavica, 94 Suppl 161, 8–16. https://doi.org/10.1111/aogs.12771

Želimo vam zagotoviti, da boste uživali v brskanju po naši spletni strani in imeli prijetno izkušnjo z njo. V ta namen to spletno mesto na vaš računalnik zapiše majhne datoteke imenovane "piškotki", s katerimi zbira informacije o vaši uporabi naše spletne strani. S klikom na gumb "OK" omogočite delovanje piškotkov na tej spletni strani.