-->

Infekcijska mononukleoza

English Slovenian

Infekcijska mononukleoza je zelo razširjeno nalezljivo virusno obolenje, ki se lahko pokaže s precej različnimi znaki in je predvsem bolezen mladostnikov v razvitih državah. S starostjo sta resnost obolenja in možnost za zaplete večja. Lahko se pojavlja preko celega leta, neodvisno od letnega časa.

Kaj jo povzroča?

Infekcijsko mononukleozo povzroča eden izmed herpes virusov - Epstein-Barr virus (EBV), redkeje lahko tudi citomegalovirus (CMV). Delež oseb, ki so okužene s tem virusom, je zelo visok. Med svetovnim prebivalstvom se okuži približno 95 odstotkov ljudi, od tega polovica že v otroštvu. Večina ljudi pa sploh ne ve, kdaj je prišlo do okužbe.

Kako se prenaša?

Bolezen ni zelo kužna, za prenos je potreben tesen stik s slino obolelega, zato jo imenujemo tudi bolezen poljubljanja. Več kot 50 odstotkov otrok preboli okužbo do 5 leta starosti, ostali pa se pogosto okužijo kasneje pri poljubljanju s kužno osebo.

Bolniki izločajo virus v slini v času prebolevanja bolezni, pogosto pa še šest mesecev po preboleli bolezni, izjemoma celo dlje.

Pri kom se najpogosteje pojavlja?

Običajno lahko zasledimo dve starostni obdobji, v katerih se infekcijska mononukleoza najpogosteje pojavlja.

Prvo starostno obdobje traja do starosti 5 let, ko naj bi bolezen prebolela približno polovica otrok. Okužba v tem času večinoma poteka povsem brez težav, mnoge okužbe minejo celo asimptomatsko.

Druga starostna skupina pa so mladostniki (adolescenti) in mladi odrasli, stari od 14 do 20 let. Okužba v času pubertete in v odrasli dobi se lahko izrazi kot akutna infekcijska mononukleoza, ki poteka s simptomi in znaki infekcijske mononukleoze.

Prijav bolezni pri odraslih nad 40 let skoraj ne srečujemo več, saj je večina okužbo do tedaj že prebolela.

Kako se kaže?

Čas od okužbe do pojava bolezni je relativno dolg. Bolezenski simptomi in znaki infekcijske mononukleoze se pojavijo 4 do 6 tednov po okužbi. Pri mlajših otrocih je lahko čas do pojava bolezenskih znakov tudi krajši.

Infekcijska mononukleoza se največkrat začne podobno kot angina – s slabim počutjem, utrujenostjo, izgubo apetita, mrazenjem, bolečinami v žrelu, bolečinami v mišicah, znaki prehlada, glavobolom in povišano telesno temperaturo (tudi do 40 stopinj Celzija). Značilne so tudi povečane bezgavke na vratu, v pazduhah in v dimljah, ki so lahko boleče ali neboleče. Pogosto je povečana vranica, v nekaterih primerih so lahko prisotni tudi znaki prizadetosti jeter, kot so na primer rumena obarvanost kože - zlatenica, vnetje jeter oziroma hepatitis in povečana jetra. Lahko se pojavi tudi kožni izpuščaj. Bolezenski znaki se običajno ne razvijejo vsi istočasno, pač pa postopoma. Splošne težave običajno trajajo 4-5 dni, redko celo 1-2 tedna, povišana telesna temperatura pa lahko vztraja tudi do 10 dni ali celo več. Predvsem pri tistih, ki imajo oslabljen imunski sistem je lahko infekcijska mononukleoza relativno dolgotrajna bolezen, saj vročina izjemoma vztraja tudi do en mesec. Nato bolezen postopno izzveni. Bolniki se po preboleli bolezni slabo počutijo in so utrujeni tudi ko se telesna temperatura povrne v normalno območje. Nekateri še pol leta po preboleli infekcijski mononukleozi slabo prenašajo težje telesne napore.

Po preboleli bolezni se razvije imunost, saj virus ostane v telesu za vse življenje, kar preprečuje ponoven pojav infekcijske mononukleoze. Izjemno redko (v manj kot 1%) se ob hudi oslabelosti imunskega sistema obolenje lahko ponovi.

Zdravljenje

Pri infekcijski mononukleozi posebno zdravljenje praviloma ni potrebno. Svetuje se uživanje večje količine tekočin, lajšanje bolečin v grlu s protibolečinskimi pastilami za grlo ter zniževanje visoke temperature z običajnimi antipiretiki. V času bolezni in tudi še nekaj tednov po preboleli bolezni se priporoča počitek in izogibanje večjim fizičnim naporom. Dodatna zdravila in zdravljenje v bolnišnici so potrebni le v izjemnih primerih ob pojavi zapletov.

Zapleti

Zapleti pri infekcijski mononukleozi so izredno redki. Možnosti za resna obolenja in zaplete se s starostjo bolnikov povečajo. Med najnevarnejšimi zapleti je pretrganje vranice, saj oboleli lahko izkrvavi. Možni drugi zapleti so še: zapore zgornjih dihalnih poti zaradi otekline v grlu, okvare organov, zapleti na živčevju, vnetje osrčnika, pljučnica, avtoimuna hemolitična anemija in limfoblastna levkemija.

Laboratorijske preiskave

Na infekcijsko mononukleozo lahko posumimo ob kliničnih znakih, ki so značilni za to bolezen. Ker pa je vnetje žrela na prvi pogled lahko podobno streptokokni angini, je potrebno slednjo izključiti. Streptokokna angina se namreč zdravi z antibiotično terapijo, ta pa lahko v primeru, da gre za infekcijsko mononukleozo celo škoduje, saj se po njej pogosto po telesu razvijejo srbeči izpuščaji.

Pri dokazovanju infekcijske mononukleoze si lahko pomagamo:

  • s hitrim testom heterofilnih protiteles IgM proti infekcijski mononukleozi, ki ga uporabljamo za potrjevanje trenutne okužbe.

Cena testa je 10,00 EUR

  • z običajno laboratorijsko preiskavo krvi: v krvni sliki so navadno povišani levkociti, v razmazu krvi prevladujejo limfociti, prisotni pa so tudi atipični limfociti. V večini primerov vidimo tudi povišane jetrne encime, ki kažejo na prizadetost jeter.

Cena preiskav:

HEMOGRAM: 3,00 EUR

AST: 1,40 EUR

ALT: 1,40 EUR

GGT: 1,60 EUR

  • s preiskavo protiteles proti Epstein-Barr virusu in citomegalovirusu, ki ju uporabljamo običajno za potrjevanje stare okužbe.

Cena preiskav:

EBV EBNA-1 IgG-AB in EBV VCA IgM, IgG: 60,00 EUR

Citomegalovirus IgG, IgM: 50,00 EUR

Ker vemo, da je zdravje dragoceno!

     

Adria lab d.o.o. | Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana  | e-mail: laboratorij@adrialab.si

Želimo vam zagotoviti, da boste uživali v brskanju po naši spletni strani in imeli prijetno izkušnjo z njo. V ta namen to spletno mesto na vaš računalnik zapiše majhne datoteke imenovane "piškotki", s katerimi zbira informacije o vaši uporabi naše spletne strani. S klikom na gumb "OK" omogočite delovanje piškotkov na tej spletni strani.