Odvzem vzorcev
Analiza urina ima pomembno vlogo pri odkrivanju motenj v delovanju ledvic in sečnih poti in spada med eno najpogostejših vrst analize v laboratoriju. Kakor je pomembna predpriprava pri odvzemu krvi, pa je ključnega pomena tudi pravilno vzet vzorec urina. Nepravilen odvzem lahko namreč pomembno vpliva na rezultate urinske analize.
Napotki za pravilni odvzem vzorca za urinske preiskave so:
- Za osnovno analizo je potrebnih vsaj 10 ml urina, ki mora v analizo najkasneje v 1 uri od odvzema;
- Za čim bolj realno urinsko sliko sta najboljša prvi ali drugi jutranji urin, ki sta še dovolj koncentrirana. Vsak kasneje dobljen urin čez dan je bolj razredčen in lahko prikrije nekatere kazalnike;
- Za pravilni odvzem srednjega curka urina je najprej potrebno izvesti primerno higieno;
- Za odvzem vzorca uporabimo za ta namen pripravljene plastične lončke s pokrovom;
- Lažno pozitivne rezultate lahko daje menstrualna kri, zato se urinska analiza ob menstruaciji ne dela.
Analiza blata ima pomembno vlogo pri ugotavljanju prisotnosti skrite krvi ali prisotnosti parazitov in bakterij v blatu. Kakor je pomembna predpriprava pri odvzemu krvi, je ključnega pomena tudi pravilno vzet vzorec blata. Nepravilen odvzem lahko namreč pomembno vpliva na rezultate njegove analize.
Za pregled vzorca blata mora, glede na namen preiskave, dobiti preiskovanec natančno ustno ali pisno navodilo, kako mora ravnati pred vzorčenjem blata, kako odvzame vzorec blata, koliko ga odvzame in kolikokrat mora postopek ponoviti. Za boljše in zanesljivejše rezultate je običajno potrebno pregledati najmanj 3 različne vzorce blata.
Osnovna navodila za odvzem blata:
- Izpraznite mehur in splaknite straniščno školjko.
- Školjko obložite s papirjem, ki bo začasno zadržal blato za lažji odvzem vzorca.
- Opravite odvajanje blata.
- Pripravite posodico za blato, ki ste jo dobili v laboratoriju ali kupili v lekarni.
- Z žličko, ki se drži pokrova posodice, s treh različnih mest vzemite za lešnik veliko količino blata. Če je v blatu primešana sluz, se odda v posodico tudi ta del blata.
- Žličko z blatom previdno vstavite v posodico z navojem ter posodico zaprite.
- Vzorec označite z imenom in priimkom, datumom rojstva ter datumom odvzema vzorca.
- Priporočljivo je, da vzorec dostavite v laboratorij še isti dan. Če to ni možno, ga hranite na hladnem (2-8°C) največ 2 dni.
- Vzorcu blata ne sme biti primešan seč, voda, soli ali detergent.
- Preiskovanec vsaj dva tedna pred oddajo vzorca blata ne sme uživati odvajal, sredstev proti driski ter sredstev za nevtraliziranje kislosti želodčnega soka (antacidov).
Dodatni napotki za pravilni odvzem vzorca glede na namen preiskave
Okultna (prikrita) kri v blatu
+
Določanje okultne krvi v blatu je danes najpogosteje uporabljen presejalni postopek za odkrivanje bolezni prebavil. Pozitiven presejalni test vodi v izvedbo specifičnih diagnostičnih testov (kolonoskopija), s katerimi lahko potrdimo rakasto obolenje črevesa.
Priporoča se zbiranje treh vzorcev blata iz treh spontanih zaporednih iztrebljanj. Za to testiranje dieta pred odvzemom vzorcev blata ni potrebna, test pa je zaradi uporabe protiteles proti humanemu hemoglobinu visoko specifičen.
Odvzem vzorca ni primeren:
- V času menstruacije (vzorci se odvzamejo 3 dni po zaključeni menstruaciji).
- Če imate drisko (vzorce odvzamete, ko se vam uredi prebava).
- Če imate krvaveče hemoroide (vzorce odvzamete, ko krvavitve nimate več).
Izogibajte se pitju alkohola 48 ur pred odvzemom vzorca blata, saj lahko le-ta razdraži gastrointestinalno sluznico in povzroči prikrito krvavitev.
Paraziti v blatu
+
Pri pregledu vzorcev blata na parazite določamo prisotnost jajčec parazitov. Ker se zajedavci izločajo z blatom občasno in število njihovih jajčec precej niha, priporočamo odvzem treh vzorcev blata v 10 dneh (odvzem vsak drugi dan). Odvzem dveh ali več vzorcev blata v istem dnevu je neustrezen, prav tako odvzem treh vzorcev v treh zaporednih dneh. Pomembno je tudi, da vzorce blata za laboratorijske preiskave odvzamete pred aplikacijo ali 7 dni po zadnji aplikaciji morebitnih odvajalnih sredstev, antibiotikov in antimalarikov, ker le ti spremenijo črevesno floro in lahko vplivajo na rezultat preiskave.
Helicobacter pylori v blatu
+
Test za določanje želodčne bakterije Helicobacter pylori v blatu uporabljamo za dokazovanje trenutne okužbe s to bakterijo. S hitrim testom dokazujemo prisotnost bakterijskih antigenov v blatu. Za zbiranje vzorca upoštevajte osnovna navodila za odvzem blata, ki so navedena zgoraj. Ker v blatu določamo bakterije, morate vzorec blata vzeti pred začetkom jemanja antibiotikov (oziroma vsaj 1 mesec po končani terapiji z antibiotiki). Vsaj 7-14 dni pred testiranjem pa ne smete jemati zaviralcev protonske črpalke.
Bris na podančice
+
Otroška podančica (Enterobius vermicularis) je najpogostejši povzročitelj parazitske črevesne bolezni pri otrocih. Podančice so dolge do 1 cm. Običajno ponoči med spanjem samica parazita zleze do zadnjične odprtine in odloži jajčeca v tople in vlažne kožne gube zunaj danke, kjer ostanejo prilepljena. Dokažemo jih s pomočjo brisa.
Navodila za odvzem perianalnega brisa:
- V laboratoriju ali ambulanti dobite objektno stekelce.
- Večer pred odvzemom se temeljito umijete. Ker mora biti koža suha, je ne namažite s kremo.
- Bris odvzemite zjutraj pred uriniranjem, iztrebljanjem ali jutranjim umivanjem.
- Odrežite košček prozornega lepilnega traku (ne sme biti matiran) in z lepljivo stranjo pritisnite na kožo okoli zadnjika.
- Lepilni trak prilepite na eno stran objektnega stekelca tako, da ne nastanejo mehurčki.
- Na matiran rob stekelca s svinčnikom napišite ime, priimek, datum rojstva in datum odvzema vzorca.
- Stekelce še isti dan prinesite v laboratorij.
ODVZEM KRVI
Pred odvzemom krvi
V našem laboratoriju lahko hitro in na enem mestu opravite različne laboratorijske preiskave. Za obisk se ni potrebno naročiti. Pri vhodu v laboratorij vzemite listek s številko in vstopite na sprejem, ko ste na vrsti. Zabeležili bomo vaše ime, priimek in datum rojstva, za kar bomo potrebovali vaš osebni dokument, ter seznam želenih preiskav. V primeru določenih preiskav bomo potrebovali še dodatne podatke, zato je dobro, da imate s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja.
Če vas pošilja zdravnik, ki sodeluje z nami, potrebujete njegovo napotnico z žigom, vašimi podatki in označenimi preiskavami.
Preverili bomo tudi vaše upoštevanje priporočil o pripravi na odvzem.
Odvzem krvi
Odvzem krvi opravlja strokovno usposobljeno osebje s certifikatom za flebotomijo po priporočenem postopku za odvzem venske krvi.
Na odvzemnem mestu bomo ponovno preverili vašo identiteto, vas namestili na stol za odvzem in odvzeli potrebno količino krvi. Vedno uporabljamo sistem zaprtega načina (vakuteinerski sistem) za odvzem krvi, s katerim zmanjšamo možnost okužbe na minimum in odvzamemo primerno količino krvi.
Pri odvzemu krvi se zaradi različnih vzrokov lahko pojavi omotica, vrtoglavica, slabo počutje, včasih tudi izguba zavesti. Če vam med samim postopkom odvzema ali po njem začne šumeti v ušesih, postane slabo ali kakorkoli drugače neprijetno, nam to takoj povejte. Le tako bomo lahko pravočasno ukrepali in preprečili morebitne posledice.
Po odvzemu krvi
Po odvzemu krvi iz žile so možni določeni zapleti, kot so krvavitev iz vbodne rane, izliv krvi v podkožno tkivo (nastanek hematoma) ali vnetje vbodne rane.
Verjetnost za nastanek neprijetnosti zmanjšate s tem, da si tampon pritiskate na mesto vboda vsaj še 5 minut po zaključenem odvzemu oziroma toliko časa, da se krvavitev popolnoma zaustavi. Pri tem naj bo roka iztegnjena. V primeru hematoma ali boleče rdečine na mestu vboda kožo večkrat na dan hladite s čistimi hladnimi obkladki s fiziološko raztopino.
Izjemno redko lahko ob odvzemu krvi pride tudi do poškodbe živca.
V primeru večjih težav svetujemo obravnavo pri osebnem zdravniku.
VIDEO: Priprava na odvzem krvi
ODVZEM DRUGIH VZORCEV ZA ANALIZO
Odvzem blata
Način odvzema vzorca blata pomembno vpliva na rezultate njegove analize. Preberite si na kaj vse morate biti pozorni.
Preberite večOdvzem urina
Način odvzema vzorca urina pomembno vpliva na rezultate urinske analize. Preberite si na kaj vse morate biti pozorni.
Preberite večPred odvzemom vzorcev krvi je potrebno paziti na nekaj majhnih, a pomembnih pravil, da bodo rezultati preiskav čim bolj pravilni. Dejavniki, kot so čas odvzema krvi, post, prehrana, gibanje, drža telesa, lahko različno vplivajo na rezultate analize. Zato je priporočljivo upoštevati nekaj preprostih nasvetov, ki bodo v pomoč tako vam pri pripravi na odvzem krvi, kakor tudi nam pri analizi vašega vzorca.
Čas odvzema krvi
+
Najprimernejši čas za odvzem krvi je zjutraj, saj so referenčne vrednosti preiskav določene v bioloških vzorcih, ki so bili odvzeti med 7. in 9. uro zjutraj. Vsebnosti nekaterih snovi se čez dan spreminjajo, zato bi lahko odvzem ob neprimernem času dal lažno previsoke ali prenizke vrednosti. Izjema so nujni odvzemi in odvzemi krvi za določene preiskave, za katere je predvidena posebna ura odvzema.
Dieta
+
Priporočljivo je, da pridete na odvzem tešči. To pomeni, da 8 do 12 ur pred odvzemom ne jeste. Prav toliko časa naj ne bi kadili ter uživali alkohola in kofeina, lahko pa pijete navadno vodo. Če pred odvzemom niste tešči, to lahko zelo vpliva na rezultate ali moti izvedbo same preiskave. V dneh pred odvzemom naj bi bila prehrana čim bolj običajna (z zadostnim vnosom ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob), pri čemer se velja izogibati nenadnim spremembam vnosa kalorij tako v presežku kot v pomanjkanju.
Zdravila
+
Obstajajo številne študije o vplivu zdravil na rezultate laboratorijskih preiskav. Najbolj pravilna priprava pacienta na preiskave krvi je absolutna in čim daljša odsotnost kakršnega koli farmakološkega zdravljenja. Seveda pa to včasih ne gre, še posebno ob jemanju nujnih zdravil. Če ni drugače dogovorjeno z zdravnikom se v takšnem primeru svetuje, da preiskovanec vzame samo tista zdravila, ki so nujna, ostala pa šele po odvzemu krvi.
Fizična aktivnost
+
Na rezultate preiskav lahko poleg hrane vpliva tudi fizični napor, zato se vsaj 1 dan pred odvzemom izogibajte pretirani fizični aktivnosti, saj le-ta lahko prehodno spremeni koncentracijo nekaterih analitov v krvi.
Drža telesa
+
Pri prehodu med različnimi položaji telesa: stoječi, sedeči, ležeči se spremeni volumen plazme in s tem koncentracija nekaterih snovi v telesu, pri čemer lahko pride do nekoliko različnih rezultatov analize krvi. Posamezni odziv na različne položaje telesa je zelo spremenljiv, verjetno glede na prostornino plazemske mase, skupno stopnjo beljakovin, trenutno stanje žilnega tonusa in odziva endokrinega sistema. Zato je priporočljivo, da se položaj preiskovanca pred odvzemom krvi čim bolj standardizira, da se omogoči pravilna primerjava med podatki. Pred odvzemom krvi se zato priporoča, da preiskovanec miruje v sedečem položaju vsaj 15 minut ter se psihično in fizično umiri, kadar je to le mogoče.
