Laboratorijske preiskave na črko C

Tumorski označevalec. Pred testiranjem priporočamo posvet z zdravnikom.

Ca (karcinomski antigen) 125 je pri odraslih prisoten v sluznici materničnega vratu in pljučnem parenhimu, ne nastaja pa v zdravem tkivu jajčnikov.

Je relativno nespecifičen tumorski marker. Njegovo vrednost določamo pri sumu na karcinom jajčnikov (ovarijev) ter pri spremljanju terapije in poteka bolezni. Visoke koncentracije označujejo napredovano bolezen, slabo prognozo in slab odziv na terapijo. Vrednosti so zvišane tudi pri karcinomu materničnega vratu, endometrija, prebavnega trakta, pljuč in dojk. Uporabljamo ga kot dodatni marker pri karcinomu trebušne slinavke (poleg Ca 19-9 in CEA). Zvišane vrednosti opazimo tudi pri benignih boleznih, kot so ciroza jeter, hepatitis, endometrioza, ciste na jajčnikih, pri nosečnicah in tudi med menstruacijo.

Zvišane vrednosti Ca 125 zaznamo pri: karcinomu jajčnikov, karcinomu materničnega vratu, jeter, endometrija, prebavnega trakta, pljuč in dojk, karcinomu trebušne slinavke, benignih boleznih ali nosečnosti in menstruaciji.

Referenčne vrednosti (kIU/L): < 35

Tumorski označevalec. Pred testiranjem priporočamo posvet z zdravnikom.

Ca (karcinomski antigen) 15-3 nastaja v sekretornem epiteliju dojk, pljuč, gastrointestinalnih organov in maternice, pogost pa je tudi v izločkih zdravih odraslih ljudi. Zvišana koncentracija Ca 15-3 v serumu se pojavi pri 70 % bolnic z metastazirajočim karcinomom dojke, pri omejenem (lokalnem) karcinomu pa pri 40 % bolnic. Zvišano vrednost najdemo tudi pri karcinomu jajčnikov, bronhijev, trebušne slinavke, pa tudi pri benignih boleznih, kot so jetrna ciroza, hepatitis, avtoimunske bolezni in bolezni jajčnikov ter prsi.

Ca 15-3 ni specifičen označevalec ne za organ in ne za vrsto tumorja. Kljub temu v kombinaciji z drugimi klinično diagnostičnimi postopki pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka na dojkah. Pomaga tudi pri spremljanju odziva na zdravljenje raka, saj vrednosti sovpadajo z napredovanjem bolezni oziroma regresijo raka.

Zvišane vrednosti Ca 15-3 zaznamo pri: raku dojke, raku jajčnikov, pljuč in prebavil, benignih boleznih dojk, jajčnikov in pljuč, akutnem hepatitisu in cirozi jeter ter redko tudi pri nosečnosti.

Referenčne vrednosti (kIU/L): < 25

Tumorski označevalec. Pred testiranjem priporočamo posvet z zdravnikom.

Ca (karcinomski antigen) 19-9 lahko najdemo pri zdravih odraslih ljudeh v semenski tekočini, želodčni tekočini, amnijski tekočini ter izločkih trebušne slinavke in dvanajstnika. V diagnostične namene ga je zato smiselno določati le v serumu ali plazmi, kjer so koncentracije povišane samo v primeru bolezenskih sprememb.

Visoke vrednosti so značilne za pankreasni (trebušna slinavka), kolorektalni (črevo in danka), želodčni in jetrni karcinom. Uporablja se tudi za ločevanje malignih in benignih obolenj pankreasa. Pri benignih obolenjih kot so ciroza jeter, hepatitis ter akutni in kronični pankreatitis so vrednosti samo zmerno povišane. Pri benignih boleznih vrednosti le redko narastejo za več kot 3x. Vrednosti so povišane tudi pri cistični fibrozi in metastazah.

Določanje Ca 19-9 se v kombinaciji z drugimi metodami uporablja za spremljanje bolnikov z gastrointestinalnimi karcinomi. Naraščajoče vrednosti so povezane s progresivno maligno boleznijo in slabim terapevtskim odzivom, medtem ko so padajoče vrednosti pokazatelj dobre prognoze in dobrega odziva na zdravljenje.

Zvišane vrednosti Ca 19-9 zaznamo pri: karcinomu trebušne slinavke, žolčnika in žolčnih izvodil, želodca, širokega črevesa, danke in jeter, metastazah, benignih obolenjih (ciroza jeter, hepatitis, akutni in kronični pankreatitis) ali akutni fazi cistične fibroze pljuč.

Referenčne vrednosti (kIU/L): < 37.0

Tumorski označevalec. Pred testiranjem priporočamo posvet z zdravnikom.

CEA (karcinoembrionalni antigen) v času embrionalnega razvoja nastaja v prebavnem traktu in pankreasu. Po rojstvu vrednosti hitro padejo. V manjši količini je prisoten tudi v nekaterih normalnih tkivih odraslih ljudi, kot sta črevesna sluznica in rebrna mrena.

Pri malignih obolenjih vrednosti CEA porastejo. Koncentracija CEA je pomembna za prognozo in spremljanje terapije ter poteka kolorektalnega (črevo in danka), želodčnega, prostatičnega, pankreasnega (treb. slinavka) in bronhialnega karcinoma ter karcinoma dojk in jajčnikov. Kot presejalni test ni uporaben, saj ni specifičen niti za vrsto tumorja niti za določen organ.

Vrednosti so lahko zmerno zvišane tudi pri benignih boleznih (ciroza jeter, pankreatitis, bronhitis ter vnetna obolenja pljuč in prebavnega trakta). Na koncentracijo vplivajo kajenje (višja pri kadilcih), starost (višja pri starejših) in spol (višja pri moških).

Normalne vrednosti CEA ne izključujejo možne prisotnosti malignega obolenja.

Zvišane vrednosti CEA zaznamo pri: različnih karcinomih, različnih benignih boleznih ali pri kadilcih.

Referenčne vrednosti (µg/L): < 5.0

CDT (Carbohydrate-Deficient Transferrin) je biomarker, ki se uporablja predvsem za oceno kroničnega prekomernega uživanja alkohola. Zaznava spremembe v strukturi transferina, beljakovine, ki prenaša železo po telesu. Pri osebah, ki kronično uživajo večje količine alkohola, se spremeni delež različnih oblik transferina, kar omogoča identifikacijo stanja. CDT je zanesljiv indikator, ki se uporablja predvsem v diagnostiki alkoholne odvisnosti ter za spremljanje abstinence ali uspešnosti zdravljenja pri osebah s težavami povezanimi z alkoholom.

Referenčne vrednosti:

< 1,3 % negativno

1,3 – 1,6 % mejno območje

> 1,6 % pozitivno

Kreatin kinazo se največkrat določa ob sumu na poškodbo srčne mišice ali skeletnih mišic.

Največ je je v skeletnih mišicah, srčni mišici in možganih, malo pa v ščitnici, jetrih in pljučih.

Zvišane vrednosti CK - kreatin kinaze so lahko posledica: mišične distrofije (tip Duchenne), miokardialnega infarkta, akutne mioglobinurije, težkih fizičnih naporov, nekaterih oblik levkemije, hipotiroidizma ali možganskega infarkta.

Referenčne vrednosti (µkat/L): Moški: < 2.85 ; Ženske: < 2.41

CRP se običajno določa za odkrivanje sistemskih vnetnih procesov, vrednotenje zdravljenja bakterijskih infekcij z antibiotiki, odkrivanje intrauterinih infekcij, razlikovanje med aktivnimi in neaktivnimi oblikami bolezni s hkratnimi infekcijami, nadzorovanje zdravljenja revmatičnih obolenj, določanje prisotnosti postoperativnih zapletov v zgodnji fazi, ločevanje med infekcijo in zavrnitvijo kostnega mozga pri transplantaciji in nekatera druga stanja.

Njegova koncentracija se med vnetnimi procesi hitro poviša in nakazuje resnost okužbe.

Je protein akutne faze nespecifične imunske obrambe. Zavira vnetno aktivnost in tako preprečuje večje poškodbe tkiva.

Zvišane vrednosti CRP (C-reaktivni protein) so lahko posledica: akutnih bakterijskih in virusnih infekcij ter infekcij s paraziti, revmatskih obolenj, sindroma amnijske infekcije, pankreatitisa, kolagenoze, neoplastične proliferacije, operacije ali miokardnega infarkta.

Referenčne vrednosti (mg/L): < 5

C-reaktivni protein visoko občutljiv (hs CRP) se izloča v akutni fazi vnetnih reakcij. Njegova koncentracija se hitro poviša med vnetnimi procesi. Visoko občutljiv CRP (hs CRP) se uporablja za diagnozo zastrupitve pri novorojenčkih in pri odkrivanju začetnega vnetja ateroskleroze.

Meritev hs CRP se izvaja dvakrat, priporočeno v dveh tednih razmika, na tešče. Preiskovancev, ki prebolevajo aktivno okužbo, imajo znake sistemskih vnetnih bolezni ali so poškodovani, se ne testira. Če je vrednost hs CRP večja od 10 mg/L, se analiza ponovi, pri preiskovancu pa se izključi možnost okužbe ali vnetja.

Zvišane vrednosti hs CRP so posledica: kardiovaskularne bolezni, akutnih bakterijskih in virusnih infekcij ter infekcij s paraziti, revmatskih obolenj, sindroma amnijske infekcije, pankreatitisa, kolagenoze, neoplastične proliferacije, operacije, miokardnega infarkta, kajenja, jemanje hormonskih nadomestil, povečane telesne teže.

Referenčne vrednosti (mg/L): < 1,0