Lipidogram
Maščobe ali lipidi so nujno potrebne za številne procese v telesu. Pomembne so tako za zgradbo kot tudi za presnovo v telesu. Maščobe so namreč sestavni del vseh celičnih membran in skrbijo za prožnost naših celic. Prav tako so zelo pomembne za razvoj in delovanje možganov ter živčnega sistema in za dober vid. Poleg tega so glavni vir energije in nujne za absorbcijo vitaminov ter nastajanje hormonov.
Različne maščobe pa imajo zelo različen vpliv na naše zdravje. Prevelika količina nezdravih maščob je za naše telo nevarna, saj predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za srčno žilne bolezni.
| Holesterol | 1,60 |
Preiskava se največkrat uporablja za nadzor vnosa maščob v telo s hrano. Holesterol je bistvena sestavina celičnih membran in lipoproteinov. Potreben je tudi za sintezo steroidnih hormonov in žolčnih kislin. V telesu se ga sintetizira tri četrtine, četrtina pa ga izvira iz hrane. S povišanim vnosom maščob v telo se zviša koncentracija le-teh v krvi, kar pa poviša srčno-žilno ogroženost. Na koncentracijo holesterola v serumu vplivajo različni hormoni in starost. Koncentracija holesterola v organizmu doseže maksimum med 45. in 60. letom starosti, nakar začne počasi padati. Zvišane vrednosti holesterola so lahko posledica: začetne faze hepatitisa, obstruktivne zlatenice, nefroze ali sladkorne bolezni. Znižane vrednosti holesterola so lahko posledica: težke okvare jeter, ciroze, kroničnega hepatitisa ali malignih obolenj. Referenčne vrednosti (mmol/L): 4.0 - 5.2 |
| Trigliceridi | 1,60 |
Preiskava se največkrat uporablja za nadzor vnosa maščob v telo s hrano. Trigliceridi se v veliki meri sintetizirajo v telesu, del pa jih zaužijemo s hrano. Zvišane vrednosti trigliceridov so lahko posledica: sladkorne bolezni, obstruktivne zlatenice, nefroze ali zmanjšanega delovanja ščitnice. Znižane vrednosti trigliceridov so lahko posledica: povečanega delovanja ščitnice, težkih končnih stadijev jetrnih bolezni, podhranjenosti, kroničnih obstruktivnih bolezni pljuč ali hipolipoproteinemije. Referenčne vrednosti (mmol/L): 0.6 - 1.7 |
| HDL holesterol | 1,60 |
Merjenje HDL–holesterola (High Density Lipoprotein) v serumu je kliničnega pomena odkar je znano obratno sorazmerje med koncentracijo serumskega HDL-holesterola in nevarnostjo aterosklerotičnih obolenj. HDL je prenašalec odvečnega holesterola iz tkiv v jetra. Na njegovo vsebnost v krvi vplivajo različni dejavniki, npr. kajenje, telesna aktivnost, hormoni, spol in starost. V nasprotju z LDL holesterolom višja vsebnost HDL holesterola znižuje tveganje za srčno-žilne zaplete. Znižana koncentracija pa povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete, zlasti pri povišani koncentraciji trigliceridov. Zvišane vrednosti HDL-holesterola so lahko posledica: zmernega pitja alkohola ali družinske hiper-alfa lipoproteinemije. Znižane vrednosti HDL-holesterola so lahko posledica: fizične neaktivnosti, kajenja, preprečevalcev ovulacije ali slabo zdravljenega diabetes mellitusa. Referenčne vrednosti (mmol/L): Moški: > 1.4 ; Ženske: > 1.6 |
| LDL holesterol | 1,60 | Odkrivanje povišanega LDL-holesterola (Low Density Lipoprotein) omogoča pravočasno odkrivanje tveganja za aterosklerotična obolenja in ga lahko uporabljamo za vpeljevanje zdravljenja z zdravili, ki znižujejo raven lipidov. LDL-holesterol ima pomembno vlogo pri nastanku srčno žilnih bolezni, saj je povezan z nalaganjem lipidov in lipoproteinskih različic v žilah. Kombinacija povišanega LDL-holesterola in povišanih trigliceridov predstavlja izredno veliko tveganje za nastanek teh bolezni. To privede do ateroskleroze ali poapnenja žil in s tem do povišane ogroženosti za srčno-žilne zaplete.
LDL je prenašalec holesterola v krvi do perifernih tkiv. Zvišane vrednosti LDL-holesterola so lahko posledica družinske hiperlipidemije. Znižane vrednosti LDL-holesterola so lahko posledica podhranjenosti ali zmanjšane absorbcije. Referenčne vrednosti (mmol/L): 2.0 - 3.5 |
