Laboratorijske preiskave na črko M

Na spremembe v vsebnosti magnezija v krvi posumimo ob prekomerni vzdraženosti mišic in živcev, prebavnih težavah in krčih v mišicah.

Je največji znotrajcelični kation. Kot sestavni del številnih encimov sodeluje pri različnih procesih v organizmu. Sodeluje pri uravnavanju celične prepustnosti ter delovanju živčnega sistema in mišic. Večina magnezijevih ionov je shranjenih v kosteh. Preostali magnezijevi ioni se nahajajo v prosti obliki ali pa so vezani na proteine, citrate, fosfate in druge komplekse.

Zvišane vrednosti magnezija so lahko posledica: akutne in kronične ledvične odpovedi, prevelike količine magnezija, kroničnih infekcijskih bolezni, diabetične acidoze, ateroskleroze ali dehidracije.

Znižane vrednosti magnezija so lahko posledica: dolgotrajnega stradanja, zmanjšane črevesne absorbcije, dolgotrajnega jemanja odvajal, akutnega ledvičnega obolenja (zmanjšana tubularna reabsorbcija) ali hipoparatiroidizma in hipertiroidizma.

Referenčne vrednosti (mmol/L): 0.66 - 1.07

Določanje mioglobina v serumu je pomembno za diagnosticiranje akutnega miokardnega infarkta. Je mišični pigment, ki prenaša kisik v srčni in skeletnih mišicah. Ob poškodbi mišičnih celic se izloča v kri. Koncentracija mioglobina v serumu poraste približno dve uri po miokardnem infarktu, najvišjo koncentracijo doseže po 8-10 urah in se po približno 24 urah zniža na normalno raven.

Spremljanje koncentracije mioglobina pripomore k oceni uspešnosti trombolitične terapije.

Povišane koncentracije mioglobina se lahko pojavijo tudi po poškodbi skeletnih mišic in pri zelo zmanjšani ledvični funkciji. Vrednosti mioglobina so lahko zmerno povišane tudi pri kroničnih ishemičnih srčnih boleznih (npr. nestabilna angina pektoris).

Povišane vrednosti mioglobina zaznamo pri: akutnem miokardnem infarktu ali poškodbi skeletnih mišic.

Referenčne vrednosti (µg/L): Moški: < 154.9, Ženske: < 106.0