Železo je vir življenja. Naše telo ga nujno potrebuje, saj brez njega ne more pravilno delovati. Železo namreč sodeluje pri tvorjenju rdečih krvnih celic, delovanju srca in skeletnih mišic, pri odzivu na okužbe, ohranjanju ravni energije in normalnem delovanju možganov.

Do pomanjkanja železa lahko pride zaradi neustrezne prehrane, zaradi okvare transporta železa, ali pa zaradi drugih bolezni, kot so npr. krvavitve v prebavilih ob razjedah, rakavih obolenjih, vnetnih črevesnih boleznih in drugo. Redkeje pa lahko pride tudi do presežka železa, kar za telo lahko predstavlja resno obremenitev, saj gre za zelo toksično kovino, ki se kopiči v različnih organih v telesu.

HEMOGRAM 3,00

Največ železa v krvi se nahaja nahaja v hemoglobinu (65 – 70%), ki se določa v okviru preiskave hemogram.

Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo. Nahaja se v rdečih krvničkah. Njegova naloga je, da prenaša kisik od pljuč proti ostalim delom telesa.

Koncentracija hemoglobina je laboratorijski parameter za postavitev diagnoze anemije (slabokrvnosti). Pri anemiji se pojavi zmanjšano število eritrocitov v krvi ter s tem tudi zmanjšana raven hemoglobina.

Okvirne normalne vrednosti hemoglobina so 130–170 g/l pri moških ter 120–150 g/l pri ženskah.

ŽELEZO 1,90

Železo se največkrat določa ob sumu na slabokrvnost.

Človeško telo vsebuje 4 – 5 g železa. V telo se vnaša s hrano. Največ se ga nahaja v hemoglobinu (65 – 70%), manj pa v mioglobinu, jetrih, vranici, kostnem mozgu in ledvicah. Skoraj vse železo v krvi je vezano na transferin, skladišči pa se v jetrih v obliki feritina. Del železa lahko ponovno preide v krvni obtok, od koder prehaja v kostni mozeg, kjer se vgrajuje v eritrocite.

Znižane vrednosti železa so lahko posledica: krvavitev, akutnih in kroničnih infekcij, različnih anemij, kroničnega obolenja ledvic, obolenja kostnega mozga ali pozne nosečnosti.

Zvišane vrednosti železa so lahko posledica: hemokromatoze, hemosideroze, akutnega hepatitisa, akutne levkemije ali talasemije.

Referenčne vrednosti (µmol/L): Moški: 11.6 - 31.3 ; Ženske: 9.0 - 30.4

FERITIN 5,80

Feritin je protein, ki je pomemben za znotrajcelično shranjevanje železa in za detoksikacijo (npr. vezava prostih radikalov). Najdemo ga v jetrih, vranici in kostnem mozgu, srčni mišici, placenti in tumorskem tkivu. Določanje feritina pomaga pri diagnosticiranju pomanjkanja železa in hipokromnih anemijah. Zmanjšana vrednost feritina kaže na izčrpanje zalog železa, ki so potrebne za sintezo hemoglobina. Povišane vrednosti feritina kažejo na prekomerno kopičenje železa v telesu zaradi njegovega nepravilnega razporejanja.

Zvišane vrednosti feritina so posledica: kroničnih infekcij, tumorjev, jetrnih bolezni ali hemokromatoze.

Znižane vrednosti feritina so posledica: anemije zaradi pomanjkanja železa, akutne in kronične izgube krvi, nosečnosti ali nepravilnosti pri absorbciji železa.

Referenčne vrednosti (µg/L): Moški: 22 - 275 ; Ženske: 5 – 204

TIBC 2,80

Določa se ga največkrat ob sumu na slabokrvnost.

Zvišane vrednosti TIBC so lahko posledica: anemije zaradi pomanjkanja železa, pozne nosečnosti, oralne kontracepcije ali virusnega hepatitisa. 

Znižane vrednosti TIBC so lahko posledica: kroničnih infekcij, malignosti, zastrupitve z železom, ledvičnih obolenj, nefroze ali talasemije.

Referenčne vrednosti TIBC (µmol/L): 44.0 - 70.4

TRANSFERIN 2,70

V primeru pomanjkanja železa postane stopnja nasičenosti transferina izjemno občutljiv pokazatelj izgubljanja železa.

Transferin prenaša železo z mesta resorpcije v tankem črevesu do kostnega mozga, kjer se tvorijo rdeče krvničke. Preprečuje tudi izgubljanje železa skozi ledvice in zastrupitve z železom. Stopnja sinteze transferina je odvisna od potreb telesa po železu in rezerve železa v telesu.

Zvišane vrednosti transferina so lahko posledica: pomanjkanja železa, nosečnosti ali krvavitev.

Znižane vrednosti transferina so lahko posledica: akutnega vnetja, neoplazem, nefroze ali nefritisa (izgubljanje proteinov), kroničnega hepatitisa, ciroze ali hemokromatoze.

Referenčne vrednosti (g/L): 1.74 - 3.60

RETIKULOCITI 6,00

Razvoj eritrocitov poteka v večih stopnjah, ki si sledijo v naslednjem vrstnem redu: pronormoblast, bazofilni normoblast, polikromatski normoblast, ortokromatski normoblast, retikulocit in eritrocit. Retikulociti so prva razvojna stopnja brez jedra, ki še vsebuje ostanke ribosomov in mitohondrijev. Večina retikulocitov dozoreva v kostnem mozgu, manjši del pa šele v periferni krvi. Dozorevanje iz pronormoblasta v retikulocit traja okoli 110 ur, iz retikulocita v eritrocit pa od enega do treh dni.

Normalno je v krvi od 5 do 15 retikulocitov na 1000 eritrocitov.

Spremenjene vrednosti retikulocitov zaznamo pri: anemijah

Referenčne vrednosti: 34.0 – 120.6 x 109/L

 

Želimo vam zagotoviti, da boste uživali v brskanju po naši spletni strani in imeli prijetno izkušnjo z njo. V ta namen to spletno mesto na vaš računalnik zapiše majhne datoteke imenovane "piškotki", s katerimi zbira informacije o vaši uporabi naše spletne strani. S klikom na gumb "OK" omogočite delovanje piškotkov na tej spletni strani.