Laboratorijske preiskave na črko I

Imunoglobulin A (IgA) je glavno protitelo, ki se predvsem nahaja v  solzah, materinem mleku, slini, prebavnih sokovih, dihalih, serumu ipd. Imunoglobulini A tako predstavljajo 75% skupne količine vseh proizvedenih imunoglobulinov v telesu. Glavna naloga IgA na površinah sluznic je, da veže tuje molekule in oteži njihov vdor v sluznice. IgA v krvi pa veže tuje molekule in omogoča njihov prenos skozi jetrne celice v žolč. S tem omogoči, da se imunski sistem ne odzove z vnetno reakcijo na tujke, ki pridejo v telo s hrano in z vdihanim zrakom. V nasprotnem primeru bi prišlo do vnetja sluznic in okvare njihovega delovanja.

Znižane vrednosti IgA so posledica: avtosomske dominantne dedne bolezni ali odstranitve mandljev (reverzibilno)

Referenčne vrednosti (g/L): 0.63 – 4.84

Imunoglobulini E so nosilci takojšnje preobčutljivosti. To pomeni, da nastopi alergična reakcija takoj po stiku z alergenom. Koncentracija IgE v serumu se poviša ob boleznih kot so astma, alergični rinitis, dermatitis ali občutljivost na pike žuželk.

Smiselno je, da serumske koncentracije IgE ovrednotimo v kombinaciji s kliničnimi znaki, saj normalna vrednost še ne pomeni, da lahko alergijo izključimo. Po drugi strani pa lahko zvišane vrednosti IgE najdemo tudi pri nealergijskih boleznih in infekcijah s paraziti.

Zvišane vrednosti IgE so posledica: alergij (astma, alergični rinitis, dermatitis, občutljivost na pike žuželk) ali infekcij s paraziti.

Referenčne vrednosti (kIU/L): < 100

Infekcijska mononukleoza (IM) je akutno obolenje, ki ga povzroča Epstein – Barr virus. Najpogostejši simptomi so utrujenost, vnetje grla, vročina, otečene bezgavke, povečana vranica, hepatitis in zlatenica. Zapleti te bolezni pa zajemajo avtoimunsko hemolitično anemijo, spontani vranični razpok in limfoblastno levkemijo.

Indikacije: infekcijska mononukleoza

Orientacijske referenčne vrednosti: negativen rezultat