Koagulacijske preiskave
Strjevanje krvi ali koagulacija je proces, pri katerem v krvi nastajajo strdki. To je pomemben mehanizem odziva telesa na poškodbe žilne stene, kjer proces koagulacije zaustavi krvavitev, proces fibrinolize pa poskrbi za raztopitev krvnega strdka in nemoten tok krvi skozi žile. Da bi vse potekalo tako kot je potrebno je pomembno, da je v telesu prisotno homeostatsko ravnovesje.
| PČ, INR | 3,00 |
Hemostaza zajema vse procese od poškodbe žile do prenehanja krvavenja. Koagulacija krvi poteka kaskadno, za njo pa so odgovorni faktorji strjevanja, ki so v krvi prisotni v neaktivni obliki in se aktivirajo šele ob poškodbi žile. S protrombinskim časom (PČ) merimo čas nastanka protrombinskega kompleksa. Ker protrombinski časi med laboratoriji niso primerljivi, izražamo rezultate protrombinskega časa v mednarodnem umerjenem razmerju (INR, ang.: international normalized ratio). Podaljšan protrombinski čas zaznamo pri: prirojenem ali pridobljenem pomanjkanju faktorjev II, V, VII in X, zdravljenju z antagonisti vitamina K, hemoragičnih diatezah pri novorojenčkih, motnjah črevesne reabsorbcije, boleznih jeter (ciroza, hepatitis), hiperfibrinolizi, intravaskularni koagulaciji. Referenčne vrednosti PČ: 0,7 – 1,3 |
| APTČ | 3,00 |
Aktivirani parcialni tromboplastinski čas (APTČ) je presejalna preiskava za merjenje notranje koagulacijske poti. Uporabna je pri odkrivanju hemofilije A in B ter von Willebrandove bolezni, kjer gre za pomembno zmanjšanje aktivnosti FVIII oziroma FIX. Podaljšan APTČ zaznamo pri: pomanjkanju faktorjev FVIII, FIV, kontaktnih faktorjev in vWF, prisotnosti lupusnih antikoagulantov, hemofiliji, zdravljenju z nefrakcioniranim heparinom. Referenčne vrednosti APTČ: 29.0 – 40.2 s |
| D-dimer | 18,00 |
D-dimer je mali beljakovinski razgradni delec fibrina v krvi, ki je prisoten po fibrinolizi. Gre za preiskavo, ki nam pomaga izključiti stanja, pri katerih nastajajo krvni strdki. Zvišane vrednosti D-dimera prisotnosti krvnih strdkov ne potrdijo, saj je koncentracija D-dimera zvišana tudi pri številnih drugih stanjih. Zvišane vrednosti D-dimera so lahko posledica globoke venske tromboze, pljučne embolije, diseminirane intravaskularne koagulacije, akutnega vnetja, bolezni srca, pljuč ali jeter, poškodbe, otekline, okužbe, karcinoma, krvavitve, hematoma, operacije ali pa nosečnosti. Referenčne vrednosti (µg/L): < 475 |
