Jetrni testi
Jetra so največji organ v našem telesu, ki imajo osrednjo vlogo v presnovnih procesih, poleg tega pa čistijo naše telo in odstranjujejo strupe.
Največja težava pri odkrivanju bolezni in okvar jeter je ta, da jetra ne bolijo, zato je morebitne zdravstvene težave zelo težko odkriti. Običajno se kažejo resni bolezenski znaki jeter šele takrat, ko je prizadetih 75% jetrnega tkiva. Da je nekaj narobe z našimi jetri nakazujejo povišane vrednosti jetrnih encimov v krvi.
| AST | 1,50 |
Preiskava aspartat aminotransferaza se največkrat uporablja za ugotavljanje bolezni jeter ali žolčnika. Encim AST se v največji meri nahaja v srčni mišici, najdemo pa ga tudi v možganih, jetrih, želodčnem epitelu, maščobnem tkivu, skeletnih mišicah in ledvicah, zato njegova vrednost ni nujno povezana samo z dogajanjem v jetrih. Klinično pomembne so samo zvišane vrednosti AST, ki so lahko posledica: miokardnega infarkta, bolezni jeter (virusni in toksični hepatitis, ciroza, tumorji), mišične distrofije, poškodb notranjih organov, akutnega pankreatitisa, pljučne embolije ali uživanja alkohola in nekaterih zdravil. Referenčne vrednosti (µkat/L): Moški: < 0.58 ; Ženske: < 0.52 |
| ALT | 1,50 |
Preiskava alanin transaminaza se največkrat uporablja za ugotavljanje motenj v delovanju jeter. Največ tega encima je v jetrih, najdemo pa ga tudi v ledvicah, srcu, skeletnih mišicah, pankreasu, vranici in pljučih. Nahaja se v citoplazmi celic. Zvišane vrednosti ALT so lahko posledica: miokardnega infarkta, bolezni jeter (virusni in toksični hepatitis, ciroza, tumorji), mišične distrofije, poškodb notranjih organov, poškodb jetrnega parenhima ali uživanja alkohola in nekaterih zdravil. Referenčne vrednosti (µkat/L): Moški: < 0.74 ; Ženske: < 0.56 |
| GGT | 1,70 |
Gama glutamil transferaza je eden izmed najbolj občutljivih pokazateljev motenj v delovanju žolčnika in še nekaterih drugih bolezni jeter. Encim se v glavnem nahaja na celičnih membranah tkiv z visokim izločevalnim ali absorptivnim delovanjem. Največ GGT najdemo v ledvicah, semenski tekočini in žolču, manj pa v prostati, trebušni slinavki in jetrih. Zvišane vrednosti GGT so lahko posledica: hepatobiliarnih bolezni, alkoholizma, akutnega in kroničnega pankreatitisa ali dolgotrajnega zdravljenja s fenobarbitonom ali fenitoinom. Referenčne vrednosti (µkat/L): Moški: < 0.92 ; Ženske: < 0.63 |
| Alkalna fosfataza | 1,60 |
Preiskava se največkrat uporablja za ugotavljanje bolezni jeter ali kosti. Alkalna fosfataza je encim, ki se v največji količini nahaja v jetrih in kosteh. Poleg tega jo najdemo še v črevesju, placenti, ledvicah, pljučnih alveolah in nekaterih drugih celicah. Zvišane vrednosti ALP so lahko posledica: obstruktivne zlatenice, bolezni skeletnega sistema, hiperparatireoidizma, rahitisa in mehčanja kosti, zlomov, malignih tumorjev, pospešene rasti pri otrocih ali nosečnosti (fiziološko zaradi placentarne ALP). Referenčne vrednosti (µkat/L): Moški: < 2.15 ; Ženske: < 1.74 |
| Bilirubin (celokupni) | 1,50 |
Preiskava se največkrat uporablja ob sumu na povečano razgradnjo rdečih krvničk ali bolezni jeter. Bilirubin nastaja iz hemoglobina pri razgradnji rdečih krvničk. Celokupni bilirubin je seštevek direktnega in indirektnega bilirubina. Zvišane vrednosti celokupnega bilirubina so lahko posledica: zlatenice, hemolize (kot bolezenskega stanja – razgradnja hemoglobina), napak v mehanizmu konjugacije v hepatocitih, bolezni jeter (ciroza, tumorji, metastaze), virusnega hepatitisa, uremije ali hiperbilirubinskega sindroma. Referenčne vrednosti (µmol/L): < 20,5 |
| Bilirubin (direktni) | 1,50 |
Pri zlatenici določanje vrednosti celokupnega in direktnega bilirubina pomaga razlikovati ali gre za bolezen jeter ali so vzroki izven jeter. Direktni bilirubin nastaja iz indirektnega s konjugacijo v jetrih. Zvišane vrednosti direktnega bilirubina so lahko posledica: zlatenice, hemolitične anemije, bolezni jeter (ciroza, tumorji, zamaščena jetra) ali akutnega ali kroničnega virusnega hepatitisa. Referenčne vrednosti (µmol/L): < 8,6 |
