Elektroliti in minerali

Koncentracija kalija v krvi se največkrat poruši ob zmanjšanem vnosu tekočine v telo ali pospešeni izgubi tekočine iz telesa.

Kalij je glavni kation znotrajcelične tekočine in je ključen za aktivnost živčnih in mišičnih celic. V telo se vnaša s hrano, absorbira pa se v tankem črevesu. Iz telesa se večinoma izloča z urinom in v manjši meri z blatom.  

Zvišane vrednosti kalija v serumu so lahko posledica: dehidracije ali šoka, kroničnega slabega delovanja ledvic, gastrointestinalnih obolenj z drisko, povečane funkcije nadledvične žleze ali poškodb tkiva.

Znižane vrednosti kalija v serumu so lahko posledica: izgube kalija zaradi močne diureze, bruhanja ali driske, razredčitve ekstracelularne tekočine, podhranjenosti ali hitrega prehoda kalija iz ekstracelularne tekočine v celice.

Referenčne vrednosti (mmol/L): 3.8 - 5.5

Koncentracija natrija v krvi se največkrat poruši ob zmanjšanem vnosu tekočine v telo, pospešeni izgubi tekočine iz telesa ali povečanem vnosu soli s hrano.

Natrij prehaja v telo v obliki NaCl z absorpcijo iz hrane, izloča pa se z urinom. Natrij je glavni kation zunajcelične tekočine. S kloridnim anionom sta glavna faktorja za vzdrževanje osmotskega tlaka in kislo-bazičnega ravnotežja.

Zvišane vrednosti natrija v serumu so lahko posledica: povečane funkcije nadledvične žleze, prekomernega izgubljanja tekočine, pri čemer se izgublja le voda, visokega vnosa soli ali poškodbe možganov.

Znižane vrednosti natrija v serumu so lahko posledica: gastrointestinalnih motenj (bruhanje, driska, čir na želodcu, tumor na želodcu, gastritis), močne diureze, zmanjšanega delovanja nadledvične žleze, obolenja ledvic (zmanjšana reabsorbcija), močnega znojenja ali vnetnih obolenj.

Referenčne vrednosti (mmol/L): 136 – 145

Koncentracija kloridov v krvi se največkrat poruši ob zmanjšanem vnosu tekočine v telo, pospešeni izgubi tekočine iz telesa ali povečanem vnosu soli s hrano.

Kloridni anion je glavni anion zunajcelične tekočine. Z natrijevim kationom sta glavna faktorja za vzdrževanje osmotskega tlaka in kislo-bazičnega ravnotežja. V telo se vnaša s soljo. Celice vsebujejo malo kloridov, v krvnem serumu pa jih je veliko.

Zvišane vrednosti kloridov v serumu so lahko posledica: dehidracije, srčnih bolezni, respiratorne alkaloze, povečanega delovanja nadledvične žleze, ledvične tubularne acidoze ali zastrupitve s soljo salicilne kisline.

Znižane vrednosti kloridov v serumu so lahko posledica: bruhanja, gastrointestinalnih obolenj, ki jih spremljata bruhanje in driska, vnetja pljuč, diabetične in ledvične acidoze ali kroničnega obolenja ledvic.

Referenčne vrednosti (mmol/L): 98 – 107

Naše telo vsebuje približno 1 kg kalcija, od katerega ga je 99 % vezanega v kosteh, 1 % pa se ga nahaja v intracelularnih in ekstracelularnih prostorih. Kalcijevi ioni vplivajo na krčenje srca in skeletnih mišic in so nujni za delovanje živčnega sistema. Pomembno vlogo igrajo tudi pri strjevanju krvi in mineralizaciji kosti. Simptom pomanjkanja kalcija je mehčanje kosti.

Zvišane vrednosti kalcija so lahko posledica: povečanega sproščanja kalcija iz kosti (osteoporoza) ali povečane črevesne absorbcije.

Znižane vrednosti kalcija so lahko posledica: zmanjšane aktivnosti obščitnične žleze ali zmanjšane sinteze vitamina D.

Referenčne vrednosti (mmol/L): 2.10 - 2.55

Koncentracija fosfata se spremeni pri boleznih kosti, ledvic in ščitnice ter ob pomanjkanju ali zastrupitvi z vitaminom D.

V telesu se 88 % fosforja nahaja v kosteh v obliki kalcijevega fosfata.

Zvišane vrednosti fosfata so lahko posledica: zmanjšanega delovanja obščitnične žleze, zastrupitve z vitaminom D ali propadanja ledvic in zmanjšane filtracije fosfatov preko glomerulov.

Znižane vrednosti fosfata so lahko posledica: rahitisa, povečanega delovanja obščitnične žleze ali Fanconijevega sindroma.

Referenčne vrednosti (mmol/L): 0.74 - 1.52

Na spremembe v vsebnosti magnezija v krvi posumimo ob prekomerni vzdraženosti mišic in živcev, prebavnih težavah in krčih v mišicah.

Je največji znotrajcelični kation. Kot sestavni del številnih encimov sodeluje pri različnih procesih v organizmu. Sodeluje pri uravnavanju celične prepustnosti ter delovanju živčnega sistema in mišic. Večina magnezijevih ionov je shranjenih v kosteh. Preostali magnezijevi ioni se nahajajo v prosti obliki ali pa so vezani na proteine, citrate, fosfate in druge komplekse.

Zvišane vrednosti magnezija so lahko posledica: akutne in kronične ledvične odpovedi, prevelike količine magnezija, kroničnih infekcijskih bolezni, diabetične acidoze, ateroskleroze ali dehidracije.

Znižane vrednosti magnezija so lahko posledica: dolgotrajnega stradanja, zmanjšane črevesne absorbcije, dolgotrajnega jemanja odvajal, akutnega ledvičnega obolenja (zmanjšana tubularna reabsorbcija) ali hipoparatiroidizma in hipertiroidizma.

Referenčne vrednosti (mmol/L): 0.66 - 1.07