Hormoni

Merjenje koncentracije humanega horionskega gonadotropina omogoča določitev nosečnosti že en teden po oploditvi, saj nastaja v placenti med nosečnostjo. V prvih treh mesecih nosečnosti koncentracija hormona narašča, nato pa začne padati. Previsoke vrednosti lahko pomenijo večplodno nosečnost, prenizke pa splav ali intrauterino smrt. Skupaj z nekaterimi drugimi parametri se uporablja za odkrivanje trisomije 21 pri zarodku.

Zvišane vrednosti beta hCG so posledica nosečnosti.

Ta preiskava je namenjena izključno za ugotavljanje zgodnje nosečnosti.

Referenčne vrednosti (IU/L): < 5.0: negativno (nosečnost je izključena) ; 5.0 - 25.0 mejno (nosečnost je možna, potrebna je ponovitev testa čez nekaj dni) ; > 25.0: pozitivno (nosečnost je potrjena)

AMH (anti Müllerjev hormon) je vpleten v regulacijo rasti tkiv in njihovo diferenciacijo.

Pri moških se AMH izloča iz Sertolijevih celic v modih. V embrionalnem razvoju je ta hormon pomemben za nazadovanje Müllerjeve cevi in normalni razvoj moškega reproduktivnega trakta. Izločanje AMH iz Sertolijevih celic se začne z embriogenezo. Iz testisov se izloča vse do pubertete, po puberteti pa se vrednosti postopoma nižajo.

Pri ženskah AMH igra pomembno vlogo pri rasti in razvoju jajčnih foliklov v jajčnikih. Ob rojstvu so vrednosti AMH komaj zaznavne, najvišje vrednosti dosežejo po puberteti in se postopno znižujejo z leti. V času menopavze vrednosti AMH ne zaznamo več.

Določanje AMH je pomembno pri: oceni zaloge jajčec (ocena plodnosti), napovedovanju odziva na kontrolirano ovarijsko stimulacijo, diagnosticiranju motenj spolnega razvoja pri otrocih, spremljanju tumorja jajčnikov, diagnozi policističnih jajčnikov in napovedovanju nastopa menopavze.

FSH (folikel stimulirajoči hormon) se določa pri zmanjšanem delovanju gonad, neplodnosti in motnjah menstrualnega cikla.

FSH in LH (luteinizirajoči hormon) spadata med gonadotropine. Skupaj regulirata in stimulirata rast in delovanje gonad (jajčnikov in testisov). Pri ženskah gonadotropini nadzorujejo menstrualni cikel.

Do pubertete se koncentracije FSH in LH med deklicami in dečki ne razlikujejo; so pa nižje kot pri odraslih. V času pubertete vrednosti FSH in LH pri deklicah narastejo bolj kot pri dečkih. Pri ženskah v rodni dobi prihaja med menstrualnim ciklom do sprememb v koncentracijah obeh hormonov, kar pogojuje fiziologijo reprodukcije. V obdobju pred ovulacijo je značilen hiter in visok porast LH, medtem ko je porast FSH v tem času manjši. Spremembe v koncentraciji FSH in LH imajo za posledico neobičajne menstrualne cikle. Vrednost FSH je povišana tudi v menopavzi (takrat se zmanjša izločanje estrogenov).

Pri ženskah je FSH pomemben za rast jajčnih foliklov v jajčnikih, skupaj z LH pa vplivata na sekrecijo estrogenov iz jajčnikov in ovulacijo. Pri moških je FSH pomemben za spermatogenezo (npr. pri azospermiji je njegova vrednost znižana) in razvoj semenovodov.

Zvišane vrednosti FSH so posledica: zmanjšanega delovanja gonad pri ženskah in moških, menopavze pri ženskah ali Klinefelterjevega sindroma.

Znižane vrednosti FSH so posledica: slabega delovanja hipofize in hipotalamusa pri ženskah in moških, azospermije pri moških ali stresa, anoreksije, diabetesa, hipotiroidizma, slabega delovanja rumenega telesca in ovarijev pri ženskah.

Referenčne vrednosti (IU/L): Moški: 0.95 – 11.95 ; Ženske: folikularna faza: 3.03 – 8.08 ; ovulacijska faza: 2.55 – 16.69 ; lutealna faza: 1.38 – 5.47 ; postmenopavza: 26.72 – 133.41

LH (luteinizirajoči hormon) se določa za napovedovanje ovulacije, ugotavljanju neplodnosti in odkrivanju motenj v delovanju hipofize in spolnih žlez.

LH in FSH (folikel stimulirajoči hormon) spadata med gonadotropine. Skupaj regulirata in stimulirata rast in delovanje gonad (jajčnikov in testisov). Pri ženskah gonadotropini nadzorujejo menstrualni cikel.

Do pubertete se koncentracije FSH in LH med deklicami in dečki ne razlikujejo; so pa nižje kot pri odraslih. V času pubertete vrednosti FSH in LH pri deklicah narastejo bolj kot pri dečkih. Pri ženskah v rodni dobi prihaja med menstrualnim ciklom do sprememb v koncentracijah obeh hormonov, kar pogojuje fiziologijo reprodukcije. V obdobju pred ovulacijo je značilen hiter in visok porast LH, medtem ko je porast FSH v tem času manjši. Spremembe v koncentraciji FSH in LH imajo za posledico neobičajne menstrualne cikle.

V jajčnikih LH stimulira rast foliklov ter zviša sintezo estrogenov in progesterona. Najvišjo vrednost LH doseže v sredini menstrualnega cikla. Stimulira ovulacijo in nastanek rumenega telesca, le-to pa sprošča progesteron. Pri moških LH stimulira nastanek testosterona v celicah testisov.

Zvišane vrednosti LH pri ženskah so posledica: primarne amenoreje, menopavze, sindroma policističnih jajčnikov, hipergonadotropnega hipogonadizma ali ovulacije.

Zvišane vrednosti FSH pri moških so posledica: Klinefelterjevega sindroma, anorhizma (prirojeno manjkanje testisov) ali hipergonadotropnega hipogonadizma.

Referenčne vrednosti (IU/L): Moški: 0.57 – 12.07 ; Ženske: folikularna faza: 1.80 – 11.78 ; ovulacijska faza: 7.59 – 89.08 ; lutealna faza: 0.56 – 14.00 ; postmenopavza: 5.16 – 61.99

Prolaktin se največkrat določa pri neplodnosti, motnjah menstrualnega cikla in še nekaterih drugih stanjih.

Prolaktin pri ženskah regulira tvorbo in izločanje mleka v dojkah v času laktacije, regulira reprodukcijski cikel ter vpliva na metabolizem ploda in matere v času nosečnosti. Pod vplivom prolaktina se dojke v nosečnosti močno povečajo. Za njegovo izločanje je značilen dnevno-nočni ritem (najvišje vrednosti so ponoči). Na izločanje vpliva tudi stres, fizični napor, draženje prsnih bradavic, spolni akt in drugo. Pri moških prolaktin vpliva na metabolizem vode in elektrolitov (preko skorje nadledvične žleze), na delovanje sekundarnih spolnih žlez (prostata, seminalni vezikli) in testisov.

Prolaktin je lahko povišan brez kliničnih znakov, ponavadi pa so prisotne spremembe kot so izostanek menstruacije, neplodnost ali zmanjšanje libida.

Zvišane vrednosti prolaktina so posledica: tumorja hipofize, stresa, fizičnega dela, draženja bradavic, hipotiroidizma ali sarkoidoze.

Znižane vrednosti prolaktina so posledica menopavze.

Referenčne vrednosti (μg/L): Moški: 3.46 – 19.40 ; Ženske: 5.18 – 26.53

Estradiol se največkrat določa v nosečnosti, menopavzi ali pri oceni funkcionalnega stanja jajčnikov žensk, ki niso noseče. Spremljanje koncentracije je pomembno tudi pri oceni amenoreje, prezgodnje pubertete, nastopa menopavze in neplodnosti pri moških in ženskah. Spremljanje koncentracije estradiola je ključno pri oploditvi in vitro.

Estradiol je fiziološko najučinkovitejši estrogen. Skupaj z drugimi hormoni nadzoruje razvoj ženskih spolnih organov in sekundarnih spolnih znakov ter menstrualni cikel in nosečnost.

Pri ženskah se izloča pretežno iz jajčnih foliklov, v času nosečnosti pa tudi iz posteljice (do 10x več).  Nekaj ga nastaja v nadledvični žlezi, pri moških pa v testisih.

Estrogen se med menstrualnim ciklom izloča v dveh fazah. Prvih 6 do 7 dni menstrualnega cikla je koncentracija estradiola v serumu nizka in stalna. Nato počasi narašča in doseže maksimum prvi dan sproščanja LH. Po ovulaciji začne koncentracija upadati, nato pa se ponovno dvigne, ko nastane rumeno telesce. Sledi ponovni padec.

Zvišane vrednosti estradiola so posledica: nosečnosti, tumorjev jajčnikov in testisov ali hiperplazije nadledvične žleze.

Znižane vrednosti estradiola so posledica: slabega delovanja rumenega telesca in ovarijev ali menopavze.

Referenčne vrednosti (ng/L): Moški:  11 – 44 ; Ženske: folikularna faza: 21 – 251 ; ovulacijska faza: 38 - 649 ; lutealna faza: 21 - 312 ; postmenopavza: < 28

Serumski progesteron je zanesljiv pokazatelj ovulacije in delovanja rumenega telesca. Povečane koncentracije progesterona lahko zasledimo tudi pri tumorju jajčnikov. Motnje ovulacije so glavni vzrok ženske neplodnosti, koncentracija progesterona pa je pri teh ženskah navadno nizka.

Progesteron je ženski spolni hormon, ki ga uvrščamo med steroidne hormone. Proizvajajo ga celice rumenega telesca in med nosečnostjo posteljica. Njegova naloga je, da pripravi maternico na ugnezdenje oplojenega jajčeca, med nosečnostjo pa zavira krčenje mišic maternice.

Koncentracija progesterona v serumu ali plazmi je v času folikularne faze zelo nizka. Po ovulaciji, ko nastalo rumeno telesce sintetizira progesteron, se koncentracija že v treh do petih dneh dvigne za več kot 10x. To vrednost vzdržuje nadaljnjih 6 dni. Nato vrednosti ponovno upadejo in so dan pred menstruacijo enake kot v folikularni fazi. Če ne pride do ovulacije, ni porasta koncentracije progesterona. Med nosečnostjo z napredovanjem nosečnosti narašča tudi njegova koncentracija v serumu.

Zvišane vrednosti progesterona so posledica: ovulacije ali nosečnosti ali tumorja jajčnikov pri ženskah.

Referenčne vrednosti (μg/L): Moški: < 0.2 ; Ženske: folikularna faza: < 0.3 ; ovulacijska faza: / ; lutealna faza: 1.2 – 15.9 ; postmenopavza: < 0.2

Testosteron se največkrat določa v povezavi z motnjami delovanja testisov ali jajčnikov. Je biološko najbolj aktiven moški spolni hormon. Večina v krvi krožečega hormona je vezanega na albumine in globuline (SHBG), biološko aktiven pa je samo prosti testosteron.

Testosteron je pri moških odgovoren za razvoj sekundarnih spolnih znakov in vzdrževanje funkcije prostate. Povečano izločanje pri moških se lahko pojavi pri tumorju testisov ali pri karcinomu nadledvične žleze.

Pri ženskah normalno nima pomembne funkcije. Določanje testosterona pri ženskah omogoča lažje diagnosticiranje policističnih jajčnikov, tumorjev jajčnikov in karcinoma nadledvične žleze.

Zvišane vrednosti testosterona so posledica: tumorja testisov pri moških, policističnih jajčnikov in tumorjev jajčnikov pri ženskah ali karcinomu nadledvične žleze.

Referenčne vrednosti (µg/L): Moški: 2.21 – 8.71 ; Ženske: 0.12 - 0.53

Paratiroidni hormon (PTH) v serumu in plazmi določamo ob povišanju ali znižanju nivoja kalcija v krvi ter pri motnjah v delovanju obščitničnih žlez. Pomemben je tudi pri spremljanju dializnih bolnikov.

PTH ima največji vpliv na kosti in ledvice. Skupaj z vitaminom D in kalcitoninom povzroči mobilizacijo kalcija in fosfata iz kosti ter poveča vnos kalcija v telo preko črevesja in izločanje fosfata iz telesa preko ledvic. Konstantna koncentracija kalcija v krvi je zagotovljena z vzajemnim delovanjem PTH in kalcitonina. Izločanje PTH je zmanjšano pri visoki vsebnosti kalcija in povečano pri nizki vsebnosti kalcija v krvi. Nepravilnosti v delovanju obščitnične žleze vodijo do povišanega ali znižanega nivoja kalcija v krvi (hiperkalcemija in hipokalcemija), ki je posledica spremembe izločanja PTH.

Zvišane vrednosti PTH zaznamo pri: hipokalcemiji ali hiperparatiroidizmu.

Znižane vrednosti PTH zaznamo pri: hiperkalcemiji ali hipoparatiroidizmu.

Referenčne vrednosti (ng/L): 15 – 68.3

DHEA-S je dober pokazatelj sinteze androgenov v nadledvični žlezi, saj je njegova koncentracija v serumu visoka in stabilna.

DHEA-S je steroidni hormon, iz katerega nastajajo aktivni androgeni (moški spolni hormoni) kot sta androstendion in testosteron. Serumske koncentracije hormona upadajo z leti. Vrednosti so lahko rahlo povišane pri pacientkah s policističnimi jajčniki.

Zvišane vrednosti DHEA-S zaznamo pri: hirzutizmu (prekomerna poraščenost pri ženskah) in virilizmu (sekundarni moški spolni znaki, izraženi pri ženskah), tumorjih skorje nadledvične žleze ali kongenitalni adrenalni hiperplaziji.

Referenčne vrednosti (μmol/L):

Ženske: 11-14 let: 0.2 – 4.6 ; 15-19 let: 1.7 – 13.4 ; 20-24 let: 3.6 – 11.1 ; 25-34 let: 2.6 – 13.9 ; 35-44 let: 2.0 – 11.1 ; 45-54 let: 1.5 – 7.7 ; 55-64 let: 0.8 – 4.9 ; 65-74 let: 0.9 – 2.1 ; >75 let: /

Moški: 11-14 let: 0.5 - 6.6 ; 15-19 let: 12 – 10.4 ; 20-24 let: 6.5 – 14.6 ; 25-34 let: 4.6 – 16.1 ; 35-44 let: 3.8 – 13.1 ; 45-54 let: 3.7 – 12.1 ; 55-64 let: 1.3 – 9.8 ; 65-74 let: 0.6 – 6.9 ; >75 let: /

Koncentracija kortizola se določa pri oceni delovanja nadledvične žleze, hipofize in hipotalamusa. Uporablja se tudi za odkrivanje drugih bolezni, ki povzročajo preveliko ali premajhno izločanje kortizola. Stres povečuje izločanje kortizola.

Kortizol je glukokortikosteroid, ki je pomemben za ohranjanje različnih telesnih funkcij. Sintetizira se iz holesterola v skorji nadledvične žleze. Vključen je v regulacijo metabolizma ogljikovih hidratov ter distribucijo elektrolitov in vode v telesu. Deluje tudi imunosupresivno in protivnetno.

Koncentracija kortizola se preko dneva fiziološko spreminja. Najvišje koncentracije kortizol doseže zgodaj zjutraj. Čez dan počasi pada in zvečer pade na polovico jutranje vrednosti. Za interpretacijo rezultatov je zato zelo pomembno poznavanje časa odvzema krvi.

Zvišane vrednosti kortizola so posledica: povečanega delovanja nadledvične žleze, stresa, hipoglikemije ali nosečnosti.

Znižane vrednosti kortizola so posledica zmanjšanega delovanja nadledvične žleze.

Referenčne vrednosti (nmol/L): dopoldanski odvzem krvi: 101.2 – 535.7; popoldanski odvzem krvi: 79.0 - 477.8

Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka cca 14 dni. Izvid je izdan v angleškem jeziku.

Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka cca 14 dni. Izvid je izdan v angleškem jeziku.

Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka cca 14 dni. Izvid je izdan v angleškem jeziku.

Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka cca 14 dni. Izvid je izdan v angleškem jeziku.

Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka nekaj dni.

Pred odvzemom krvi je potrebno 30 minut počivati.