Preiskave ščitnice

Preiskava predstavlja začetni test v diagnostiki ščitničnih obolenj, uporablja pa se jo tudi za spremljanje njihovega zdravljenja.

TSH je tiroideo stimulirajoči hormon (tirotropni hormon), ki pospešuje rast ščitnice, pospešuje presnovo v žlezi in spodbuja sintezo in izločanje ščitničnih hormonov (T3 in T4) ter sintezo tiroglobulina.

Ščitnica je pomembna za uravnavanje presnovnih procesov glede na energijske potrebe v organizmu, v dobi odraščanja pa uravnava rast in razvoj. S fiziološkega stališča je eden izmed najbolj občutljivih organov v telesu, saj se stalno prilagaja razmeram v telesu in okolju. Motnje v delovanju ščitnice se kažejo kot prekomerno (hipertiroidizem) ali zmanjšano (hipotiroidizem) delovanje. Pri prekomernem delovanju pride do pospešene presnove, nekateri najpogostejši klinični znaki pa so povečan utrip srca, povečana ščitnica, spremembe na koži, tresenje rok, živčnost, potenje in utrujenost. Za zmanjšano delovanje so značilni upočasnjena presnova, groba in suha koža, zaspanost, počasen govor, otekle veke, oslabelost in pozabljivost.

Delovanje ščitnice uravnava t.i. hipotalamo-hipofizno-ščitnična os preko mehanizma povratne zanke. Prednji reženj hipofize izloča hormon TSH (tiroideo stimulirajoči hormon), ki spodbuja sintezo in izločanje ščitničnih hormonov T3 in T4. Kadar je potrebno, njuna koncentracija v plazmi naraste in lahko delujeta v tkivih in organih. Ob previsokih koncentracijah T3 in T4 v plazmi pa pride do zaviralnega učinka na hipofizo in posledično zmanjšanja izločanja TSH.

Zvišane vrednosti TSH zasledimo pri: hipotiroidizmu (zmanjšano delovanje ščitnice, vrednosti T3 in T4 sta znižani).

Znižane vrednosti TSH zasledimo pri: hipertiroidizmu (povečano delovanje ščitnice, vrednosti T3 in T4 sta zvišani).

Referenčne vrednosti (mIU/L): 0.35 - 4.94

T3 (trijodtironin) je eden od ščitničnih hormonov, ki so prisotni v serumu in regulirajo metabolizem. Določanje njegove koncentracije je pomembno pri sumu na motnje v delovanju ščitnice.

Ščitnica je pomembna za uravnavanje presnovnih procesov glede na energijske potrebe v organizmu, v dobi odraščanja pa uravnava rast in razvoj. S fiziološkega stališča je eden izmed najbolj občutljivih organov v telesu, saj se stalno prilagaja razmeram v telesu in okolju. Motnje v delovanju ščitnice se kažejo kot prekomerno (hipertiroidizem) ali zmanjšano (hipotiroidizem) delovanje. Pri prekomernem delovanju pride do pospešene presnove, nekateri najpogostejši klinični znaki pa so povečan utrip srca, povečana ščitnica, spremembe na koži, tresenje rok, živčnost, potenje in utrujenost. Za zmanjšano delovanje so značilni upočasnjena presnova, groba in suha koža, zaspanost, počasen govor, otekle veke, oslabelost in pozabljivost.

Delovanje ščitnice uravnava t.i. hipotalamo-hipofizno-ščitnična os preko mehanizma povratne zanke. Prednji reženj hipofize izloča hormon TSH (tiroideo stimulirajoči hormon), ki spodbuja sintezo in izločanje ščitničnih hormonov T3 in T4. Kadar je potrebno, njuna koncentracija v plazmi naraste in lahko delujeta v tkivih in organih. Ob previsokih koncentracijah T3 in T4 v plazmi pa pride do zaviralnega učinka na hipofizo in posledično zmanjšanja izločanja TSH.

Zvišane vrednosti T3 zaznamo pri: hipertiroidizmu (prekomerno delovanje ščitnice, vrednost TSH je znižana).

Znižane vrednosti T3 zaznamo pri: hipotiroidizmu (zmanjšano delovanje ščitnice, vrednost TSH je povišana).

Referenčne vrednosti (pmol/L): 2.43 – 6.01

T4 (tetrajodtironin ali tiroksin) je eden od ščitničnih hormonov, ki so prisotni v serumu in regulirajo metabolizem. Določanje njegove koncentracije je pomembno pri sumu na motnje v delovanju ščitnice.

Ščitnica je pomembna za uravnavanje presnovnih procesov glede na energijske potrebe v organizmu, v dobi odraščanja pa uravnava rast in razvoj. S fiziološkega stališča je eden izmed najbolj občutljivih organov v telesu, saj se stalno prilagaja razmeram v telesu in okolju. Motnje v delovanju ščitnice se kažejo kot prekomerno (hipertiroidizem) ali zmanjšano (hipotiroidizem) delovanje. Pri prekomernem delovanju pride do pospešene presnove, nekateri najpogostejši klinični znaki pa so povečan utrip srca, povečana ščitnica, spremembe na koži, tresenje rok, živčnost, potenje in utrujenost. Za zmanjšano delovanje so značilni upočasnjena presnova, groba in suha koža, zaspanost, počasen govor, otekle veke, oslabelost in pozabljivost.

Delovanje ščitnice uravnava t.i. hipotalamo-hipofizno-ščitnična os preko mehanizma povratne zanke. Prednji reženj hipofize izloča hormon TSH (tiroideo stimulirajoči hormon), ki spodbuja sintezo in izločanje ščitničnih hormonov T3 in T4. Kadar je potrebno, njuna koncentracija v plazmi naraste in lahko delujeta v tkivih in organih. Ob previsokih koncentracijah T3 in T4 v plazmi pa pride do zaviralnega učinka na hipofizo in posledično zmanjšanja izločanja TSH.

Zvišane vrednosti T4 zaznamo pri: hipertiroidizmu (prekomerno delovanje ščitnice, vrednost TSH je znižana).

Znižane vrednosti T4 zaznamo pri: hipotiroidizmu (zmanjšano delovanje ščitnice, vrednost TSH je povišana).

Referenčne vrednosti (pmol/L): 9.01 – 19.05

Preiskava se v kombinaciji z anti TG uporablja pri diagnostiki ščitničnih obolenj, še posebej hipotiroidizma.

Anti TPO je eno izmed ščitničnih protiteles in deluje proti tiroidni peroksidazi (TPO) –  encimu, ki sodeluje pri jodiranju tirozina v T3 in T4. Ščitnična protitelesa povzročijo vnetno reakcijo v ščitničnem tkivu in s tem nastanek avtoimunih bolezni ščitnice. Poleg anti TPO so lahko prisotna še protitelesa proti tiroglobulinu (anti TG), in proti receptorju za TSH (TSI). Med avtoimunimi boleznimi ščitnice sta najpogostejši bazedovka (Gravesova bolezen) in Hashimotov tiroiditis, možne pa so tudi druge bolezni oz. avtoimuna stanja.

V večini primerov Hashimotovega tiroiditisa, primarnega miksedema in Gravesove bolezni so anti TPO protitelesa prisotna v kombinaciji z anti TG protitelesi. Za razliko od anti TG protiteles so anti TPO protitelesa patogena in povzročijo destruktivno avtoimuno bolezen ščitnice.

Anti TPO protitelesa lahko dokažemo v večini primerov tiroiditisa , ki nastane po porodu. Prisotnost protiteles v zgodnji nosečnosti je povezana z visokim tveganjem asimptomatskega poporodnega hipotiroidizma.

Zvišane vrednosti anti TPO zaznamo pri: avtoimunih bolezni ščitnice (Hashimotov tiroiditis, Gravesova bolezen), drugih avtoimunih boleznih (revmatoidni artritis, perniciozna anemija, diabetes tipa 1) ali asimptomatski starejši populaciji ljudi (blago zvišanje).

Referenčne vrednosti (kIU/L): < 5.61

Preiskava se v kombinaciji z anti TPO uporablja pri diagnostiki ščitničnih obolenj, še posebej hipotiroidizma.

Anti TG je eno izmed ščitničnih protiteles in deluje proti tiroglobulinu (TG) –  glikoproteinu, ki v svoji molekuli vsebuje ščitnične hormone. Ščitnična protitelesa povzročijo vnetno reakcijo v ščitničnem tkivu in s tem nastanek avtoimunih bolezni ščitnice. Poleg anti TG so lahko prisotna še protitelesa proti tiroidni peroksidazi (anti TPO), in proti receptorju za TSH (TSI). Med avtoimunimi boleznimi ščitnice sta najpogostejši bazedovka (Gravesova bolezen) in Hashimotov tiroiditis, možne pa so tudi druge bolezni oz. avtoimuna stanja.

V večini primerov Hashimotovega tiroiditisa, primarnega miksedema in Gravesove bolezni so anti TG protitelesa prisotna v kombinaciji z anti TPO protitelesi. Za razliko od anti TPO protiteles, protitelesa proti tiroglobulinu niso patogena, ampak so zgolj indikatorji bolezni.

Zvišane vrednosti anti TG zaznamo pri: avtoimunih bolezni ščitnice (Hashimotov tiroiditis, Gravesova bolezen), drugih avtoimunih boleznih (revmatoidni artritis, perniciozna anemija, diabetes tipa 1), raku ščitnice (v 30 – 60 %) ali asimptomatski starejši populaciji ljudi (blago zvišanje).

Referenčne vrednosti (kIU/L): < 4.11